Jedro

V postopku za ureditev mej sodišče uredi mejo med zemljišči, če je ta sporna. Če pa je med lastnikoma mejnih zemljišč (neodvisno od poteka meje) dejansko spor o lastništvu gospodarskega poslopja, ki stoji ob meji, ni podlage za vodenje nepravdnega postopka, temveč morata stranki ustrezne zahtevke uveljavljati v pravdi.

Izrek

Pritožbi predlagateljice postopka se ugodi in se zato izpodbijani sklep r a z v e l j a v i ter zadeva vrne prvostopnemu sodišču v nadaljnje odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče prekinilo nepravdni postopek, začet na podlagi predloga predlagateljice zaradi sodne določitve meje med parcelo A na eni strani ter parcelama B in C, ki sta v lasti nasprotnega udeleženca. Na naroku je ugotovilo, da med udeležencema postopka obstaja spor glede lastništva severovzhodnega dela parcele A, zato je nasprotnega udeleženca napotilo, naj v 30-ih dneh vloži tožbo, s katero bo dokazal, da je izključni lastnik spornega dela parcele, ki v naravi predstavlja gospodarsko poslopje.

Odločilo je še, da bo nepravdni postopek nadaljevalo po pravnomočni odločbi v pravdni zadevi, če pa nasprotni udeleženec v danem roku pravde ne bi sprožil, da bo nadaljevalo postopek na podlagi podatkov, ki izhajajo iz spisa.

Zoper ta sklep se pritožuje predlagateljica postopka po pooblaščenki.

V pritožbi navaja, da je prvostopno sodišče poklonilo večjo vero nasprotnemu udeležencu, da je priposestvoval sporno gospodarsko poslopje, kot pa predlagateljici, ki je zemljiškoknjižna lastnica na podlagi odplačnega pravnega posla. Nepravdni postopek je predlagateljica sprožila zaradi ekonomičnosti postopka, to je, da se reši sporna meja med njenim zemljiščem in zemljiščem, last nasprotnega udeleženca. Dejstvo, da si nasprotni udeleženec lasti gospodarsko poslopje, še ni razlog, da bi sodišče prekinjalo nepravdni postopek, saj ne gre za predhodno vprašanje. Tudi v postopku za ureditev meje namreč sodišče odloča po močnejši pravici, ne glede na vrednost spornega prostora, če udeleženca s tem soglašata. Sodišče bi zato moralo ugotoviti obseg spornega prostora, njegovo vrednost in nato odločiti o meji na enega izmed načinov, predvidenih v Zakonu o nepravdnem postopku (ZNP). Prekinitev predmetnega postopka in napotitev na pravdo pa nimata opore v zakonu.

Odločitev sodišča v tem postopku namreč ni odvisna od nobenega predhodnega vprašanja, saj sta lastninski in mejni spor neodvisna drug od drugega. Predlaga razveljavitev sklepa.

Nasprotni udeleženec je po svojem pooblaščencu podal odgovor na pritožbo. Čeprav se strinja s prekinitvijo postopka in s tem, da je bil napoten na pot pravde zaradu ugotovitve lastništva spornega dela parcele A, ki je v naravi gospodarsko poslopje, pa v nadaljevanju odgovora še navaja, da je bil predlog predlagateljice postopka za sodno določitev meje zavajajoč, saj je z njim skušala doseči dejansko lastništvo gospodarskega poslopja, čeprav na njem nima močnejše pravice.

Pritožba je utemeljena.

Predlagateljica postopka je predlagala sodno določitev meje med parc.

A, ki je v njeni lasti, in parcelama B in C, ki sta last nasprotnega udeleženca. V predlogu je navajala, da nobeden od njiju ne zatrjuje določene meje. Na naroku pa je prvostopno sodišče ugotovilo, da si oba udeleženca postopka lastita severovzhodni del parc. A, ki naj bi v naravi predstavljal gospodarsko poslopje.

Pritožba predlagateljice postopka povsem utemeljeno opozarja, da ni bilo nikakršne podlage za prekinitev postopka in napotitev nasprotnega udeleženca na pravdo. Če bi namreč nasprotni udeleženec po sklepu sodišča ravnal in vložil tožbo zaradi ugotovitve lastninske pravice na severovzhodnem delu parcele A, bi v taki pravdi bilo razčiščeno lastništvo gospodarskega poslopja, ki si ga očitno lastita oba udeleženca postopka in zato tudi ne bi bilo več nobene potrebe po nadaljevanju nepravdnega postopka. Če pa nasprotni udeleženec tožbe v danem roku ne bi vložil, bi spor glede lastništva gospodarskega poslopja med njima nedvomno tudi dalje obstajal. Ker torej pritožba utemeljeno opozarja, da v zadevi ni potrebno rešiti nobenega predhodnega vprašanja, tudi ni bilo podlage za prekinitev postopka.

Pritožbeno sodišče je zato izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v nadaljnje odločanje.

Pač pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da dosedanji spisovni podatki kažejo, da je med strankama dejansko spor o lastninski pravici na tistem delu nepremičnine, ki je v naravi gospodarsko poslopje, kar kaže na vprašljivost ustreznosti postopka, ki ga je sprožila predlagateljica. V obravnavanem primeru bi zato moralo prvostopno sodišče najprej razčistiti, ali je res sporna meja med parcelama A in B, oziroma ali ne gre med strankama v resnici za spor o lastninski pravici na gospodarskem poslopju in zemljiščem pod njim. Ker katastrski podatki izkazujejo, da je gospodarsko poslopje priključeno k parceli A, ta pa je po zemljiškoknjižnih podatkih last predlagateljice, bi v takem primeru lahko imela predlagateljica zahtevek na izročitev te nepremičnine. V postopku za ureditev mej namreč sodišče uredi mejo med zemljišči, kadar je ta sporna, če pa med strankama v resnici ni sporna meja med njunima parcelama, po mnenju pritožbenega sodišča ne bo podlage za nadaljnje vodenje nepravdnega postopka, temveč bosta morali stranki ustrezne zahtevke uveljavljati v pravdi.