Jedro

Umaknjena zahteva za varstvo zakonitosti se kot nedovoljena zavrže.

Izrek

Zahteva zagovornice obsojenega I.C. za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Murski Soboti je z v uvodu navedeno sodbo spoznalo I.C. za krivega, da je v sostorilstvu z J.Š. in še neugotovljenimi osebami storil kaznivo dejanje velike tatvine po 3. odstavku v zvezi s 1. in 2. točko 1. odstavka 212. člena v zvezi s 1. odstavkom 211. člena KZ. Izreklo mu je pet let zapora, v katero mu je vštelo čas, prebit v priporu od dne 21.1.2003 od 11.00 ure dalje. Višje sodišče v Mariboru je s sodbo z dne 11.9.2003 pritožbi zagovornice obsojenca delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da mu je v izrečeno kazen petih let zapora vštelo še čas odvzema prostosti v ekstradicijskem priporu od 15.9.2002 do 21.1.2003, v ostalem pa je pritožbo zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper navedeno pravnomočno sodno odločbo je obsojenec po svoji zagovornici, odvetnici V.P., vložil dne 6.1.2004 zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je dne 4.11.2004 (vloga je datirana z dnem 27.10.2004) umaknil. Vrhovno sodišče jo je glede na navedeno v skladu z 2. odstavkom 422. člena v zvezi s 1. odstavkom 421. člena ZKP zavrglo kot nedovoljeno. Za nedovoljeno se namreč ne šteje samo zahteva, ki jo je vložila oseba, ki nima pravice do vložitve tega izrednega pravnega sredstva, temveč se šteje ob smiselni uporabi določb 390. člena ZKP za nedovoljeno tudi zahteva, ki je bila kasneje umaknjena.