Jedro

Pritožbene navedbe o načrtovani selitvi s partnerko v neprofitno stanovanje in o za zahtevani rezervni sklad v višini 6.500,00 EUR ter za potrebno novo opremo stanovanja namenjenem denarju na predlagateljevem transakcijskem računu, predstavljajo nedopustne pritožbene novote. Teh pritožbeno sodišče ne sme upoštevati, ker niso podani pogoji po členu 34 ZNP-1 za njihovo dopustno navajanje šele v pritožbenem postopku (novo navajana dejstva niso v korist preživninskega upravičenca).

Prav tako pritožbeno novoto predstavlja šele v pritožbi prvič zatrjevana sladkorna bolezen, za katero je predlagatelj v pritožbi sicer predložil izvid Zdravstvenega doma Velenje (A9), vendar ima ta datum 10. 1. 2022, zaradi česar gre za dokaz, predložen prepozno, saj predlagatelj zanj ni izkazal razloga, da tega dokaza ni mogel predložiti že v postopku pred prvostopnim sodiščem.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v celoti zavrnilo predlog predlagatelja, da se preživnina, določena v korist mld. sina A. A., rojenega 2. 4. ..., določena s sodno odločbo Okrožnega sodišča v Celju IV P 842/2014, nazadnje zvišana z obvestilom CSD na znesek 148,97 EUR, od dneva vložitve predloga zniža na znesek 120,00 € mesečno, in da je tako znižano preživnino predlagatelj dolžan plačevati od dneva vložitve predloga dalje, dokler bodo za to obstajali zakonski pogoji, vsakega 10. dne v mesecu za tekoči mesec, vse v 15 dneh pod izvršbo, pisno obvestilo Centra za socialno delo o vsakokratni uskladitvi in novem znesku preživnine pa je izvršilni naslov (izrek pod točko 1). V točki 2 izreka je odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka.

2.Zoper sklep se pravočasno pritožuje predlagatelj v laični pritožbi, ne da bi izrecno navedel pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s členom 42 Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Smiselno predlaga ugoditev pritožbi in znižanje že določene preživnine. Navaja, da bi preživnino plačeval, vendar tega ni sposoben zaradi bolezni in bolniškega staleža, med katerim prejema bolniško nadomestilo v višini minimalne plače, s čimer komaj preživi. S partnerko se želi iz bratove hiše, za katero plačuje najemnino in račune, preseliti v neprofitno stanovanje; denar na osebnem računu, ki izvira iz prodaje avtomobila, je namenjen rezervnemu skladu, ki ga zahteva občina v višini 6.500,00 EUR. Izpostavlja zdravstvene težave (sladkorna bolezen, astma, psihiatrične težave).

3.Nasprotna udeleženka je odgovorila na pritožbo; predlaga, da se pritožba zavrne in se sklicuje na neutemeljenost navedb predlagatelja, ki v pritožbi deloma ponavlja navedbe iz postopka na prvi stopnji, deloma pa podaja nedopustne nove navedbe.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi z 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo uradno upoštevnih kršitev postopka. Prav tako je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

6.Materialnopravno podlago za odločanje predstavlja določba prvega odstavka 197. člena Družinskega zakonika (DZ), v skladu s katero sodišče na predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Te spremenjene okoliščine morajo biti bistvene (manjše spremembe potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca ne zadoščajo za spremembo višine preživnine), kakor je izpostavilo že prvostopno sodišče v točkah 19 do 21 obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki je ob odločanju o predlogu za znižanje že določene preživnine pravilno uporabilo in obrazložilo materialno pravo, katero je podlaga sprejeti odločitvi.

7.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je predlagatelj oče nasprotnega udeleženca. Med udeleženci postopka je bilo med postopkom na prvi stopnji nesporno, da je bila s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Celju IV P 842/2014 z dne 10. 4. 2015 določena preživnina v višini 120,00 EUR mesečno nazadnje (in sicer 1. 2. 2023) valorizirana na znesek 148,97 EUR. Nadalje iz ugotovitev prvostopnega sodišča izhaja, da je predlagatelj dne 30. 5. 2023 vložil predlog za znižanje preživnine, sklicujoč se na zaradi svojega bistveno poslabšanega zdravstvenega stanja (psihične težave) bistveno poslabšane zmožnosti plačevanja preživnine, ob višjih prihodkih matere in bistveno nespremenjenih potrebah mld. otroka od zadnje določitve preživnine.

8.Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da predlagatelj kljub slabemu zdravstvenemu stanju, ki pa je lastno tudi nasprotni udeleženki, ni izkazal zatrjevanega posledičnega poslabšanja lastnih premoženjskih razmer. Nasprotno, te so se celo izboljšale, kar je sodišče obrazložilo v točki 35 obrazložitve izpodbijanega sklepa, upoštevaje ob tem tudi preživninske zmožnosti matere. Prvostopno sodišče je pravilno izpostavilo višino denarnih sredstev na predlagateljevem transakcijskem računu v času vložitve predloga (8.691,72 EUR), pri čemer je znesek tekom postopka le še naraščal (na dan 25. 2. 2024 je znašal 12.531,86 EUR), zaposlenost njegove partnerke, ki prispeva k vsakodnevnim stroškom (plačevanje položnic in del kredita za hišo) ter nenujni izdatek predlagatelja - vsakomesečno obveznost iz naslova dveh leasingov za avtomobil v višini 250,00 EUR. Ravno v zvezi z zadnje navedenimi odhodki drugostopno sodišče izpostavlja, da ima v skladu s stališči sodne prakse preživljanje otroka prednost pred vsemi drugimi obveznostmi, pritožnik pa v primeru že obstoječega izvršilnega naslova (sodna poravnava) tudi ne more samovoljno določati višine preživnine, ki jo plačuje, oz. ima v primeru nižjih plačil od tistih, določenih v sodni poravnavi, upoštevaje ob tem vsakokratne valorizacije, preživninski upravičenec pravico, da manjko plačane preživnine uveljavlja v okviru izvršilnega postopka. Poleg tega je prvostopno sodišče ugotovilo, da so se od zadnje določitve preživnine evidentno zvišale tudi potrebe preživninskega upravičenca, ki sicer prejema štipendijo.

9.Ugotovljena pravno pomembna dejstva pritožbeno niso sporna in sodišče druge stopnje jim kot prepričljivim v celoti pritrjuje. S posplošeno pritožbeno navedbo, da zaradi bolniškega staleža predlagatelj prejema bolniško nadomestilo le v višini minimalne plače, ki nima opore v izvedenem dokaznem postopku, ne more izpodbiti zaključkov prvostopnega sodišča, sprejetih na podlagi izvedenega dokaznega postopka, in sicer, kot je sodišče obrazložilo v točkah 24 in 35, da so predlagateljevi povprečni dohodki v letu 2023 znašali 1.201,96 EUR mesečno, medtem ko je v januarju 2014 prejel 1.090,35 EUR plače in 182,19 EUR nadomestila ZPIZ, kot tudi ne o naraščajočih denarnih sredstvih na transakcijskem računu (kot povzeto v predhodni točki), ne glede na v letu 2022 prodani avtomobil oz. prejeto kupnino zanj. Pritožbene navedbe o načrtovani selitvi s partnerko v neprofitno stanovanje in o za zahtevani rezervni sklad v višini 6.500,00 EUR ter za potrebno novo opremo stanovanja namenjenem denarju na predlagateljevem transakcijskem računu, predstavljajo nedopustne pritožbene novote. Teh pritožbeno sodišče ne sme upoštevati, ker niso podani pogoji po členu 34 ZNP-1 za njihovo dopustno navajanje šele v pritožbenem postopku (novo navajana dejstva niso v korist preživninskega upravičenca). Takšna je tudi sicer povsem posplošena in z ničemer neizkazana nadaljnja pritožbena navedba o predlagateljevih zdravstvenih težavah zaradi astme. Prav tako pritožbeno novoto predstavlja šele v pritožbi prvič zatrjevana sladkorna bolezen, za katero je predlagatelj v pritožbi sicer predložil izvid Zdravstvenega doma Velenje (A9), vendar ima ta datum 10. 1. 2022, zaradi česar gre za dokaz, predložen prepozno, saj predlagatelj zanj ni izkazal razloga, da tega dokaza ni mogel predložiti že v postopku pred prvostopnim sodiščem. Predlagateljeve psihične težave je upoštevalo že prvostopno sodišče pri ugotavljanju njegovega slabšega zdravstvenega stanja, kot je to razbrati iz širšega konteksta obrazložitve (glej obrazložitev v točkah 15, 26 in 34), medtem ko izvid JZ Psihiatrične bolnišnice Vojnik z dne 5. 10. 2023 (A10), priložen pritožbi, prav tako predstavlja nedopusten nov dokaz, za katerega pritožnik ni izkazal razloga za njegovo zapoznelo predložitev (šele v pritožbi).

10.Pritožbene navedbe se tako ob še vedno obstoječi ustrezni presoji višine pritožnikovega preživninskega prispevka, ne glede na drugačno stališče pritožnika, ki je opravljena ustrezno tako v razmerju do potreb otroka kot tudi do zmožnosti preživninskega zavezanca oz. do obeh staršev v smislu porazdelitve preživninskega bremena, pokažejo za neutemeljene, zaradi neobstoja bistveno spremenjenih okoliščin, ki jih za spremembo odločitve o preživnini predvideva veljavna zakonodaja. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje in tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožba bistvenih kršitev določb postopka konkretizirano ne očita.

11.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

12.Materialnopravna podlaga za odločitev o stroških postopka, ki je glede na naravo in vsebino postopek za varstvo koristi otroka, v okviru katerega je temeljno vodilo pri odločanju zagotovitev koristi otroka, je določba 101. člena ZNP-1. Ta določa, da o stroških postopka za varstvo koristi otrok odloči sodišče po prostem preudarku, pri čemer upošteva vse okoliščine konkretnega primera in jih pravično ovrednoti. V tem pritožbenem postopku predlagatelj ni uspel s pritožbo, pri čemer stroškov v pritožbi niti ni priglasil, medtem ko nasprotna udeleženka z odgovorom na laično pritožbo ni bistveno prispevala k odločitvi sodišča druge stopnje. Zato predlagateljica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 183, 189, 190, 197 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 34

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.