Jedro

Ker je dovoljenost revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, se kapitalizirane obresti, uveljavljane od glavnice, ne upoštevajo.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora toženka kot aktivna družbenica tožeči stranki izpolniti obveznost prvotno tožene izbrisane družbe A. d. o. o., zahtevek zoper toženca pa je v celoti zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je toženkini pritožbi delno ugodilo glede teka zamudnih obresti, v preostalem pa jo je zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Sodbo sodišča druge stopnje izpodbija toženka z revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da sodišče ni upoštevalo njenih trditev, da je o vseh bistvenih zadevah poslovnih odločitvah odločal drugi toženec, ona pa je le izvrševala njegove naloge. Prav tako sodišče ni vpogledalo v vso listinsko dokumentacijo, ki je bila takrat na razpolago. Sodišče bi se moralo podrobneje opredeliti do same vsebine postopka, ki je tekel pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, v katerem je imel aktivno vlogo glede vseh odločitev prav toženec. Nadalje sodišče tudi ni ugotavljalo, kaj se je zgodilo s 25% poslovnim deležem pokojnega moža toženke. Toženka meni, da sta sodišči napačno ocenili ponujene dokaze in v posledici tega napačno odločili, da je dolžna plačati tožnici v tožbi zahtevan znesek.

4. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji in je v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1,000.000 SIT) (drugi odstavek 367. člena ZPP). Če je za ugotovitev pravice do revizije odločilna vrednost spornega predmeta, se vzame kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka (prvi odstavek 39. člena ZPP). Obresti, pravdni stroški, pogodbena kazen in druge postranske terjatve se ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek

7. V tem primeru toženka z revizijo izpodbija odločitev o glavnem zahtevku v vrednosti 3.102,32 EUR (prej 743.439,30 SIT). Tožeča stranka je v okviru glavnega zahtevka za plačilo terjatev uveljavljala še plačilo zamudnih obresti, katerih seštevek znaša 14.822 EUR (prej 3,551.952,10 SIT). Kadar je zahtevek za plačilo obresti uveljavljen poleg zahtevka za plačilo glavnice, se namreč šteje kot postranska terjatev. Te narave obrestni zahtevek ne zgubi niti takrat, ko je v tožbi uveljavljen kot kapitaliziran obrestni zahtevek. Le če so zgolj obresti razlog za začetek pravde, se štejejo kot glavni zahtevek, vendar pa za takšen primer v tem sporu ne gre. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe znaša torej 3.102,32 EUR.

8. Glede na takšno vrednost spornega predmeta revizija ni dovoljena in je bilo treba nedovoljeno revizijo v celoti zavreči (377. člen ZPP).