Up-69/04 - 4

23. 12. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 7. decembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1140/2000 z dne 5. 11. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča, izdano v zvezi z njegovo carinsko obveznostjo, ker naj bi bila z njo kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Kršitev naj bi povzročilo stališče, da gre pri naložitvi plačila carinskih dajatev po tem, ko je že bila izdana odločba o oprostitvi plačila carine, ki ni bila spremenjena oziroma odpravljena, za novo upravno stvar in nov postopek na drugi dejanski in pravni podlagi kot prvotni carinski postopek. Po pritožnikovem mnenju gre namreč za spremembo, za katero veljajo določbe o izrednih pravnih sredstvih iz Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86 p.b. - v nadaljevanju ZUP86). Za kršitev naj bi šlo tudi zaradi stališča, da pomeni zakonsko določeno kakršnokoli delo v tujini pravno urejeno delo, ki ima za posledico določene uzakonjene pravice in obveznosti osebe, ki delo opravlja. Po pritožnikovem mnenju način zavarovanja delavca v tujini ni pomemben, še zlasti za carinsko službo ne.

2.Iz pritožnikovih navedb izhaja, da zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ker je sodišče zavzelo drugačno pravno stališče od njegovega. Vendar zgolj zaradi tega navedena ustavna pravica ni kršena. Za njeno kršitev bi šlo v primeru očitno napačne odločitve sodišča brez razumne pravne obrazložitve, ki bi jo bilo mogoče oceniti za arbitrarno ali samovoljno. Vendar za kaj takega v konkretnem primeru ne gre.

3.Iz izpodbijane sodbe je razvidno, da je Vrhovno sodišče razumno pojasnilo, zakaj v primeru naknadnega obračuna carinskega dolga ne gre za postopek z izrednimi pravnimi sredstvi po ZUP86 oziroma za spremembo že izdane odločbe. Prav tako je iz sodbe jasno razvidno, da nepriznanje pritožnikovega dela v tujini pri carinjenju ne temelji na neizpolnjevanju pogojev predpisanih z zakonom, temveč na okoliščini, da pritožnik ni predložil verodostojnih dokazil, potrebnih za carinsko oprostitev.

4.Ker z izpodbijano sodbo očitno ni bila kršena človekova pravica in temeljna svoboščina iz 22. člena Ustave, kot jo zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan