Jedro

Ker je ustavno sodišče zaradi neskladja z ustavo razveljavilo določbo 2. odstavka 28. člena ZDSS-1, po kateri se je štelo, da je tožnik umaknil tožbo, če brez upravičenega razloga ni prišel na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo, je sodišče postopek zaradi izostanka z naroka ustavilo nezakonito.

Izrek

Pritožbi se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek ustavilo.

Zoper sklep je pritožbo vložila tožnica smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da se prvega naroka za glavno obravnavo dne 26. 4. 2012 ni udeležila zaradi bolezni.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek ustavilo na podlagi drugega odstavka 28. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1). Štelo je tožbo za umaknjeno, ker se tožnica, ki je bila pravilno vabljena in opozorjena na posledice neupravičenega izostanka, dne 26. 4. 2012 ni udeležila prvega naroka za glavno obravnavo in svojega izostanka tudi ni opravičila.

Glede na ugotovljena dejstva in na dan prvega naroka 26. 4. 2012 še veljavno določbo drugega odstavka 28. člena ZDSS-1, bi bila takšna odločitev sodišča prve stopnje povsem pravilna in zakonito ustavljen postopek. Po določbi drugega odstavka ZDSS-1 se šteje, da je tožeča stranka umaknila tožbo, če brez upravičenega razloga ni prišla na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo.

Vendar pa določba drugega odstavka 28. člena ZDSS-1 v času pritožbenega postopka ni več veljala, saj jo je Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo št. U-I-322/11-6 z dne 24. 5. 2012 razveljavilo. Ugotovilo je, da je izpodbijana ureditev v drugem odstavku 28. člena ZDSS-1 v neskladju z ustavo, ker prekomerno posega v pravico tožeče stranke iz prvega odstavka 23. člena ustave. Poudarilo je, da mora tožeča stranka že zaradi narave svojega položaja prispevati k hitrejšemu in učinkovitejšemu zaključku postopka in da je zato, ker je ona tista, ki je začela postopek, to njeno breme še toliko večje. Za zagotavljanje procesne discipline so zato lahko dopustni relativno intenzivnejši posegi v človekove pravice tožeče stranke. Vendar pa je štelo, da gre pri določbi drugega odstavka 28. člena ZDSS-1 za razmeroma strogo in hudo sankcijo za izostanek z naroka, saj zaradi materialnih prekluzivnih rokov, fikcija umika tožbe oziroma ustavitev postopka praviloma pripelje do trajne nepopravljive izgube sodnega varstva pomembnih pravic iz delovnopravnih in socialnih razmerij. Po stališču Ustavnega sodišča Republike Slovenije vpliv drugega odstavka 28. člena ZDSS-1 na hitrost in učinkovitost postopka ni tolikšen, da bi odtehtal težo posega v človekovo pravico do sodnega varstva in tudi sankcioniranje tožeče stranke zaradi neudeležbe na naroku, ne more bistveno pripomoči k hitremu in učinkovitemu zaključku. Sodišče lahko tudi v takem primeru (zaradi neudeležbe tožeče stranke), narok opravi in odloči o zahtevku. Z neudeležbo tožeča stranka kvečjemu samo sebe prikrajša za sodelovanje v postopku in s tem zmanjša verjetnost uspeha v pravdi.

Glede na z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-322/11-6 z dne 24. 5. 2012 in razveljavljen drugi odstavek 28. člena ZDSS-1, je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke na podlagi 354. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje postopala skladno z določbami tretjega oziroma četrtega odstavka 28. člena ZDSS-1 ter določbami ZPP.