Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Umik revizije - izrek sklepa revizijskega sodišča: Ugotovi se umik revizije.
Ugotovi se umik revizije.
Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu zahtevku. Ugotovilo je, da je bil tožnik s 1.1.1993 prevzet v delovno razmerje k drugotožencu in odločilo, da je dolžan drugotoženec v roku osmih dni tožnika poklicati na delo, ga razporediti na ustrezno delovno mesto in mu plačati za čas od 21.1.1993 do nastopa dela plačo v višini, ki bi jo prejel, če bi delal, z obrestmi. Zahtevek zoper prvega toženca je zavrnilo, vsak izmed tožencev pa je dolžan tožniku povrniti polovico stroškov postopka. Zoper sodbo sta se pritožila oba toženca, vendar je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje sta vložila toženca pravočasno revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter predlagala, naj revizijsko sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču druge stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi sta navedla, da je ugotovitveni izrek nezakonit, saj med strankama ni bilo sporno, da je bil tožnik s 1.1.1993 prevzet v delovno razmerje k drugotožencu. Tožnik ni nikoli nastopil dela pri drugem tožencu, zato ga drugotoženec ne more pozvati nazaj na delo. Tožnik je vložil tožbo zoper drugega toženca po izteku roka za vložitev tožbe. Delovno razmerje je tožniku prenehalo pri prvem tožencu 31.12.1992, in je od vsega začetka vedel, da je prešel v delovno razmerje k drugotožencu in je za mesec januar 1993 dobil plačo pri drugem tožencu. Tožencu je bilo znano že ob vložitvi tožbe zoper prvega toženca, da takrat ni bil več v delovnem razmerju pri prvem tožencu. Da so izpodbijani sklepi disciplinskih organov nezakoniti, je postalo znano z odločbo in sklepom sodišča druge stopnje, opr. št. Sp 1750/93-3 z dne 11.5.1994, vendar tožnik tudi takrat ni nastopil dela pri drugotožencu. Drugi toženec ga ni bil dolžan poklicati na delo.
Sodišče druge stopnje je tudi napačno ravnalo, ko je razsojalo o pritožbi tožene stranke, saj ni upoštevalo, da je izpadel prvi toženec iz pravde, ko je bilo pravnomočno razsojeno, da so sklepi, ki jih je izdal zoper tožnika, nezakoniti.
Revizija je bila v skladu z določbami 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožniku, ki na revizijo ni odgovoril. Pred izdajo odločbe revizijskega sodišča je tožnik revizijo umaknil. 399. člen ZPP določa, da med drugim v postopku z revizijo smiselno veljajo tudi določila drugega odstavka 349. člena tega zakona. Po tem določilu lahko stranka umakne že vloženo pritožbo, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe. Ker revizijsko sodišče še ni izdalo odločbe, je tožnik revizijo lahko umaknil, revizijsko sodišče pa je ugotovilo umik revizije.
Sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).