Jedro

Ni izpolnjen pogoj dejanskega življenja v Sloveniji, ker tožnica s svojo družino živi in dela v Trstu, kar določno izhaja iz njene lastne izjave, priložene vlogi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino vlogo za pridobitev državljanstva Republike Slovenije na podlagi 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-I in 30/91-I). Ugotovila je, da tožnica, ki je srbska državljanka, živi in dela v Trstu, zaradi česar ne izpolnjuje enega od pogojev za pridobitev državljanstva na navedeni podlagi.

Navedeno odločbo tožnica izpodbija predvsem zaradi tega, ker dejansko stanje ni pravilno ugotovljeno, s tem pa tudi zakon ni bil pravilno uporabljen. V tožbi navaja, da živi v ... (Sloveniji) že 7 let. Ta kraj si je izbrala za stalno prebivališče, kar je po njenem mnenju ključna okoliščina za določitev domicila. Prijavljena je pri bratu, kjer je tudi dejansko prebivala do julija 1991, ko je prišlo med njo in bratovo ženo do nesoglasija. Od takrat res ne živi več v bratovem stanovanju, še vedno pa živi v ..., kjer pogosto prenočuje v zasilno urejenem prostoru v svoji hiši, ki jo gradi v ... O njenem dejanskem življenju v ... vedo povedati priče, ki jih navaja. Meni, da dnevna migracija v kraj, kjer dela ne pomeni, da v Trstu živi, pa čeprav je res nekajkrat tam prespala pri sorodnikih. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri svoji odločitvi in navaja, da je dejansko stanje ugotovila na podlagi navedb same tožnice in izpovedi stanodajalca ter s poizvedbami pri oddelku milice Sežana. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločba temelji na 1. odstavku 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDS), po katerem mora državljan druge republike, ki želi pridobiti državljanstvo Republike Slovenije po navedeni določbi, poleg formalno prijavljenega stalnega prebivališča vsaj od dneva plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenje 23.12.1990 v Republiki Sloveniji tudi dejansko živeti. Ta drugi pogoj bi tožnica izpolnjevala, če bi v ... dejansko zadovoljevala večino svojih življenjskih potreb in se le na delo vozila v Trst. Čeprav tožnica tako dejansko stanje v tožbi nakazuje, ko se sklicuje na dnevno migracijo, pa iz njenih navedb v upravnem postopku tako dejansko stanje ne izhaja. V izjavi, priloženi vlogi za pridobitev državljanstva, namreč tožnica določno navaja, da je stalno zaposlena v Trstu in da tam s svojo družino tudi živi na naslovu ter da bo stalno zaposlitev obdržala tudi po preselitvi v hišo, ki jo gradi v ..., od koder bo na delo odhajala v Trst. Glede na take navedbe pa dejansko stanje ni nepravilno ugotovljeno, če tožena stranka navedb o bodočem dejanskem stanju ni upoštevala. Na odločitev o stvari ne morejo vplivati okoliščine, če tožnica gradi v ... stanovanjsko hišo, v kateri večkrat prenočuje in če si je ta kraj izbrala za stalno prebivališče. Bistveno je, da je tožnica redno zaposlena v Trstu, kjer s svojo družino živi in na tej podlagi je logičen in pravilen sklep o dejanskem stanju, da tožnica dejansko ne živi v Sloveniji.

Glede na obrazloženo je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih spori, ki ga je uporabilo kot republiški predpis skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.