Jedro

Kadar se tožnik zahtevku odpove sam, nosi vse potrebne stroške postopka, saj ZPP v delu, ki ureja stroške postopka ne govori posebej o stroških v primeru odpovedi zahtevku. Sodišče prve stopnje je tako pravilno uporabilo določbi 154. in 155. člena ZPP in pravilno zaključilo, da se šteje, da je tožeča stranka zaradi zavrnitve tožbenega zahtevka v tem sporu propadla.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka je dolžna povrniti drugo toženi stranki T. J. 194,24 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15. dni.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče naložilo tožeči stranki, da v roku 15 dni plača drugotoženi stranki pravdne stroške v znesku 1.820,86 EUR, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Iz obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče o stroških odločilo na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP in na podlagi 155. člena ZPP, ob upoštevanju, da se je tožeča stranka odpovedala tožbenemu zahtevku, zato je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek. Stroške postopka je odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka in uveljavlja kršitev pravil postopka. V pritožbi navaja, da so se v zadnji fazi pravdnega postopka pravdne stranke vsebinsko izvensodno poravnale tako, da vsaka stranka krije svoje stroške tega pravdnega postopka, kar je tožeča stranka v vlogi tudi zapisala. Ena od bistvenih sestavin dogovora strank za umik tožbe je zunajsodni sporazum strank, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške, kar pomeni, da se je tožena stranka odpovedala svojemu zahtevku za povrnitev stroškov. Zato sodišču očita nepravilno odločitev in predlaga, da se pritožbi ugodi, da se sklep v celoti razveljavi in zavrne zahtevek tožene stranke za povrnitev stroškov in toženi stranki naloži, da povrne tožeči stranki pritožbene stroške skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožena stranka T. J. je vložila odgovor na pritožbo v katerem navaja, da so pritožbene navedbe tožeče stranke neresnične in da s tožečo stranko ni sklenila zunajsodne poravnave o stroških postopka. Zato je odločitev sodišča pravilna in predlaga, da se pritožbo zavrne in da se tožeči stranki naloži povrnitev stroškov pritožbenega postopka v višini nagrade za postopek, materialnih stroškov in 22 % DDV, v skupnem znesku 194,24 EUR.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu z določbo 317. člena ZPP je sodišče prve stopnje na podlagi vloge tožeče stranke izdalo sodbo na podlagi odpovedi, ki je postala pravnomočna. Tožeča stranka k odpovedi tožbenega zahtevka, ki ga je podala z vlogo z dne 6. 2. 2014 ni predložila nikakršne izvensodne poravnave iz katere bi izhajalo, da sta se stranki dogovorili tudi o stroških postopka. Res je v umiku tožbe in odpovedi tožbenemu zahtevku navedla, da so se pravdne stranke izvensodno poravnale, da zato umika tožbo in se odpoveduje tožbenemu zahtevku in da tožena stranka sama krije svoje pravdne stroške, vendar pa na podlagi takšne izjave tožeče stranke sodišče ni imelo nikakršnih razlogov, da ne bi toženi stranki priznalo priglašenih stroškov.

6. Po določbi 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Vendar velja ta določba v primeru umika tožbe ne pa tudi kadar se stranka odpove tožbenemu zahtevku. Iz vloge tožeče stranke ne izhaja, da bi tožena stranka izpolnila zahtevek, saj tožeča stranka ni predložila nikakršnega dokazila niti izvensodne poravnave iz katere bi izhajala drugačna odločitev. Kadar se tožnik zahtevku odpove sam nosi vse potrebne stroške postopka, saj ZPP v delu, ki ureja stroške postopka ne govori posebej o stroških v primeru odpovedi zahtevku. Sodišče prve stopnje je tako pravilno uporabilo določbe 154. in 155. člena ZPP in pravilno zaključilo, da se šteje, da je tožeča stranka zaradi zavrnitve tožbenega zahtevka v tem sporu propadla. Umik tožbe z odpovedjo tožbenemu zahtevku je enostranska izjava volje, takšna enostranska izjava volje pa ne more imeti posledic za nasprotno stranko.

7. Sodišče prve stopnje je tako pravilno uporabilo določbe ZPP, ki urejajo stroške postopka in pravilno odločilo, takšno odločitev je tudi obrazložilo, zato pritožba ni utemeljena in jo je bilo potrebno v skladu z določbo 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

8. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi stroške pritožbenega postopka (ZPP člen 165/1, 154/1). Glede na pritožbene navedbe o tem, da sta se stranki izvensodno poravnali tudi o stroških postopka tako, da vsaka stranka nosi svoje stroške, je bil odgovor na pritožbo drugotožene stranke potreben, zato ji je tožeča stranka dolžna povrniti stroške odgovora na pritožbo, v višini, kije razvidna iz stroškovnika in ki je skladna z ODvT (ZPP člen 155).