Jedro

Tožnik s pavšalnimi navedbami o negativnih vplivih na njegovo parcelo ter s sklicevanjem na izvedensko mnenje, drugačnega vplivnega območja, kot je prikazano v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, ni izkazal.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je UE Maribor pod 1. točko izreka pustila v veljavi odločbo št. 351-368/2006-12 (7105) z dne 17. 7. 2006, s katero je bilo investitorju, družbi A. d.o.o. iz Maribora, izdano gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti skladišča v obrat za proizvodnjo sladoleda s hladilnico v delu obstoječega poslovnega objekta ter postavitev nadstrešnice in kotlovnice na JZ vogalu objekta, zgrajenega na zemljišču s parc. št. 889/8, k.o. ... ter postavitev nadstrešnice na SV strani obstoječega poslovnega objekta na zemljišču s parc. št. 889/8, k.o. ... in pod 2. točko izreka odločila, da tožnik sam trpi stroške postopka. V svoji obrazložitvi navaja, da je bila s pravnomočnim sklepom št. 351-944/2006-26 (7126) z dne 13. 11. 2009 dovoljena obnova postopka izdaje navedenega gradbenega dovoljenja v obsegu, da se postopka kot stranski udeleženec udeležuje tožnik. V ta namen je bila dne 12. 10. 2010 opravljena ustna obravnava, na kateri je bil tožniku omogočen vpogled v projektno dokumentacijo in je bil seznanjen o tem da je bilo investitorju izdano uporabno dovoljenje za obrat v obstoječem delu objekta in da je uporabno dovoljenje za nadstrešnico predmet posebnega postopka. Tožnik je na obravnavi navajal, da je objekt postavljen preblizu parcelne meje, zaradi česar ne more podati soglasja za izdajo gradbenega dovoljenja in zato naj si investitor pridobi ustrezno manjkajočo dokumentacijo, zlasti grafični prikaz vplivnega območja, ko bo objekt dan v uporabo, skupaj z opisom prikazanega vplivnega območja, ob pogoju, da bo spoštovan zakonsko dovoljen odmik objekta od meje tožnika. Investitor je po izvedeni ustni obravnavi dne 13. 10. 2012 priložil sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, OE Maribor z dne 20. 12. 2006, da je inšpekcijski postopek zoper njega v zvezi z nelegalno gradnjo objekta na zemljišču s parc. št. 889/8, k.o. ..., ustavljen, ker je gradnjo nadstreška uskladil s pogoji gradbenega dovoljenja, priložil pa je tudi odločbo in obvestilo GURS, Geodetske uprave Maribor z dne 23. 5. 2006 o ureditvi meje, parcelacije in spremembe vrste rabe, iz katere je razvidno, da je bil v tem postopku udeležen tudi tožnik. Investitorju je bilo za nadstrešnico na SV strani obstoječega objekta izdano tudi uporabno dovoljenje dne 21. 12. 2007. Tožnik je po seznanitvi z navedenimi listinami odgovoril, da je bilo uporabno dovoljenje izdano le za nadstrešnico v dolžini 56 m, medtem ko je bila v vodilni mapi predvidena gradnja nadstrešnice v dolžini 90,40 m, torej gradnja nadstrešnice dimenzionalno ni bila zgrajena v skladu z gradbenim dovoljenjem in geodetski načrt tako ne odraža pravih odmikov zunanje stene nadstrešnice od parcelne meje. Investitor je k odgovoru priložil strokovno mnenje odgovorne vodje projekta B.B. z navedbo, da je vplivno območje določeno po tedaj veljavnem Pravilniku o projektni in tehnični dokumentaciji, ki je določal grafični prikaz vplivnega območja v času gradnje in v času uporabe objekta in sta oba tudi prikazana v vodilni mapi projekta ter je ocenila, da ni negativnih vplivov na varnost pred požarom, niti ne negativnih vplivov na higiensko in zdravstveno zaščito in varstvo okolice. Organ dalje navaja, da so se zemljišča obravnavanega posega v času izdaje gradbenega dovoljenja urejala z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove Maribor (Odlok o PUP) in so ležala v območju za transportne dejavnosti. Odlok o PUP v 16. členu določa lego objektov in sicer, da morajo novogradnje na prostorsko in funkcionalno zaokroženih območjih upoštevati gradbeno linijo, če je ta jasno začrtana ter v prvem odstavku istega člena nato določa odmike od objektov in parcelnih mej samo v območjih individualne stanovanjske zazidave. Iz vodilne mape priloženega načrta parcele GURS, OGU Maribor z dne 24. 5. 2006 je razvidno, da gradbena linija okoliških objektov ni jasno začrtana in ker gre za gradnjo v območju za transportne dejavnosti, Odlok o PUP drugih pogojev glede lege oziroma odmikov od parcelnih mej ne predpisuje. Iz risbe lege objekta na zemljišču z odmiki objekta, ki je prav tako sestavni del vodilne mape, je razviden odmik nadstrešnice 0, 89 m od zemljišča s parc. št. 890/4, k.o. ... Iz prikaza vplivnega območja v času gradnje objekta in prikaza vplivnega območja v času uporabe objekta, ki sta tudi sestavni del navedene vodilne mape, je razvidno, da vplivno območje ne sega na zemljišče s parc. št. 890/4, k.o. ..., katerega lastnik je tožnik. Iz odločbe OE Maribor z dne 14. 8. 2006 je razvidno, da se je nadstrešnica na SV strani sicer res najprej gradila v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem kar se odmikov tiče, vendar pa je bilo za to nadstrešnico dne 21. 12. 2007 izdano uporabno dovoljenje, ker je bilo ugotovljeno, da je investitor nadstrešnico uskladil s pogoji iz gradbenega dovoljenja. V obnovi postopka je bil opravljen tudi vpogled v projektno dokumentacijo št. 031 iz marca 2006, ki je sestavni del gradbenega dovoljenja, s katerim je bil končan postopek, ki je sedaj obnovljen in je iz vodilne mape razvidno, da bo nadstrešnica na SV strani tlorisa 90,40 x 7 m ter je, glede na to, odmik nadstrešnice v vodilni mapi očitno prikazan od osi stebrička in ne od najbolj izpostavljenega dela. Pred izdajo gradbenega dovoljenja je bil izdelan geodetski načrt, iz katerega je razvidno, da je odmik 0,89 m. Ker Odlok o PUP določa odmike objektov od parcelnih mej samo v območjih individualne stanovanjske zazidave, obravnavana gradnja pa leži v območju transportnih dejavnosti in za odmike objektov od parcelnih mej v območju transportnih dejavnosti ne predpisuje nobenega soglasja lastnika sosednjega zemljišča, je odmik nadstrešnice od parcelne meje skladen z Odlokom o PUP, čeprav je sicer res minimalen. V obnovljenem postopku je bilo tako ugotoviti, da kljub pritegnitvi predlagatelja obnove v postopek, ni razlogov za izdajo drugačne odločbe, zaradi česar je bilo gradbeno dovoljenje št. 351-368/2006-12 (7105) z dne 17. 7. 2006 pustiti v veljavi. Ker je predmetni postopek povzročil tožnik in se je postopek končal v njegovo škodo, na podlagi 114. člena ZUP tožnik krije stroške obnove postopka.

Ministrstvo za okolje in prostor je pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo zavrnilo. Po njegovem mnenju je prvostopenjski organ pravilno odločil, ko je v obnovi postopka izdano gradbeno dovoljenje pustil v veljavi. Ker Odlok o PUP ne določa odmikov od sosednjega zemljišča na območju transportnih dejavnosti, je bilo treba ugotavljati le, v kolikšnem odmiku obravnavna gradnja oziroma objekt ne bo imel prekomernih negativnih vplivov na sosednja zemljišča, ki jih za posamezna območja določajo predpisi. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtovanjem zadevne nadstrešnice negativnih vplivov preko mere, ki jih za navedeno območje določajo predpisi, ne predvideva. Razen tega so bila v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pridobljena vsa zahtevana soglasja, tudi požarno soglasje, s čemer je pogojem prostorskega akta zadoščeno. Pojasnjuje, da je določanje vplivnega območja po predpisih, ki so veljali v času izdaje gradbenega dovoljenja, služilo določanju stranskih udeležencev v postopku, medtem ko je ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja predmet izvedbe samega ugotovitvenega postopka. Tožnik kot stranski udeleženec v postopku obnove kljub navajanju, da bo imela nadstrešnica negativne vplive na njegovo zemljišče, ni navedel nobenih konkretnih dejstev, ki bi izkazovala prekomerne vplive objekta in kršitev veljavnih predpisov. Zgolj njegova pavšalna navedba, da določitev vplivnega območja v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja nima vseh sestavin in da negativni vplivi na njegovo zemljišče bodo prisotni, ne zadostuje. Načrtovana nadstrešnica torej izpolnjuje pogoje po PUP. Zahtevo tožnika za povrnitev stroškov pritožbenega postopka pa je bilo zavrniti, ker v ZUP za povrnitev ni podlage. Po 114. členu ZUP namreč trpi stroške postopka stranka, ki je povzročila postopek in se je ta končal v njeno škodo. V konkretnem primeru se je postopek končal v škodo tožnika.

Tožnik v tožbi navaja, da je zahteval obnovo postopka kot lastnik sosednega zemljišča s parc. št. 890/4, k.o. ..., na katerega po njegovem mnenju tudi sega vplivno območje predvidenega objekta in ni bil seznanjen s postopkom ter mu ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku. Upravni organ prve stopnje je investitorju izdal gradbeno dovoljenje in v obrazložitvi te odločbe navedel, da vplivno območje, prikazano v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, naj ne bi segalo preko meje 889/8 in 889/10, k.o. ..., čeprav predpisana dokumentacija ni bila popolna, saj v njej ni bilo grafičnega prikaza vplivnega območja objekta, ko bo objekt v uporabi ter tega vprašanja upravni organ tudi v obnovljenem postopku ni razrešil. Tožnik meni, da je strokovno mnenje, ki ga je predložil, ustrezna strokovna podlaga, ki potrjuje njegove trditve; v kolikor pa se upravni organ ali investitor z vsebinskimi ugotovitvami strokovnega mnenja ni strinjal oziroma je ugotovil, da bi le-to bilo pomanjkljivo, bi moral angažirati v postopku novega izvedenca, česar pa ni storil. Gre namreč za strokovno vprašanje, ki bi ga moral organ tudi po sodbi Upravnega sodišča z dne 7. 7. 2009 reševati s pomočjo drugega neodvisnega izvedenca, saj tožnik trdi, da tudi pri odmiku 0,54 m (kar naj bi bil odmik strehe od meje po ugotovitvah prvostopenjskega organa) obstajajo negativni vplivi objekta na njegovo zemljišče. Sicer pa je upravni organ prve stopnje napačno ugotovil ta odmik, ker je izračun opravil na osnovi predpostavke, kako naj bi na skici izgledala manjkajoča streha, če bi bila vrisana, pa ni bila. Tožnik je opozoril tudi na dejstvo, da je prvostopenjski organ svojo odločitev oprl na dokazila, ki ne morejo biti dokaz oz. niso verodostojen in objektiven dokaz, saj je svojo odločitev med drugim oprl tudi na sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor z dne 20. 12. 2006, odločbo in obvestilo OGU Maribor z dne 23. 5. 2006, dopolnilno odločbo UE Maribor z dne 21. 12. 2007 in geodetski načrt z datumom meritev avgust 2006 ter strokovno mnenje B.B., čeprav sta bila tožniku znana le odločba in obvestilo OGU Maribor z dne 23. 5. 2006, ne pa tudi ostali dokumenti. Tožnik je opravil vpogled v sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor in geodetski načrt iz avgusta 2006 dne 8. 11. 2010 ter posredoval upravnemu organu vlogo, da gre za listine, ki ne morejo biti uporabljene kot dokaz. Tudi izdano uporabno dovoljenje za nadstrešnico je bilo izdano na temelju spornega gradbenega dovoljenja z dne 17. 7. 2006 in je bila glede tega dovoljenja dovoljena obnova postopka njegove izdaje, torej ponovna presoja pogojev za izdajo dovoljenja glede na veljavne predpise v času izdaje gradbenega dovoljenja, upoštevajoč pri tem strokovno mnenje C.C., da je bila dokumentacija, na podlagi katere je bilo izdano omenjeno gradbeno dovoljenje, v nasprotju s predpisi in zato z navedeno odločbo ni mogoče dokazovati, da je bilo gradbeno dovoljenje zakonito in pravilno. Investitor pa tudi v obnovljenem postopku ni predložil popolne dokumentacije. Upravni organ prve stopnje je v obrazložitvi odločbe sicer omenil pripombe investitorja z dne 15. 10. 2010 in strokovno mnenje B.B., ki naj bi ga investitor predložil naslovnemu organu dne 15. 10. 2010, vendar pa navedenih pripomb investitorja in omenjenega strokovnega mnenja ni posredoval v vednost in izjasnitev tožniku in mu tako v bistvenem delu ni dal priložnosti, da se izjasni o podanih navedbah in strokovnem mnenju, tako da tožnik ne ve, kaj je v njem zapisano. Na podlagi gradbenega dovoljenja z dne 17. 7. 2006 je bil izdan tudi sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor z dne 20. 12. 2006 o ustavitvi inšpekcijskega postopka, vendar je v obrazložitvi tega sklepa navedena le pavšalna trditev, da naj bi bila gradnja izvršena v skladu z gradbenim dovoljenjem, ne da bi se inšpekcijski organ poglabljal v podrobnosti gradbenega dovoljenja, saj bi sicer vedel, da gradnja nadstrešnice dimenzionalno ni bila zgrajena v skladu z gradbenim dovoljenjem oziroma dokumentacijo v vodilni mapi, ki je bila podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja. Z odločbo OGU Maribor z dne 23. 5. 2006 se niso spreminjali mejniki med zemljiščema s parc. št. 889/15 in 890/4, oboje k.o. ... Meritve odmika stebrov nadstrešnice od tako postavljenih mejnikov pa je izvedla po opravljeni parcelaciji v začetku novembra 2006 tudi C.C. pred izdelavo svojega strokovnega mnenja in je ugotovila drugačne izmere, kot izhajajo iz geodetskega načrta. Za kakšne namene naj bi bil omenjeni načrt izdelan, tožniku ni znano, saj je bil s tem načrtom seznanjen šele 8. 11. 2010, načrt pa tudi ne odraža pravih odmikov nadstrešnice od zemljiške meje med parcelama 889/15 in 890/4, oboje k.o. ... in meritve iz omenjenega geodetskega načrta tožnik nikoli ni potrdil kot pravilne. Z odločbo OGU Maribor z dne 23. 5. 2006 se je uredila zemljiška meja med obema parcelama, niso pa se ugotavljali odmiki nadstrešnice od ugotovljene zemljiške meje in je bil geodetski načrt izdelan šele nekaj mesecev po izdaji odločbe GURS. Tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi in odločbo UE Maribor z dne 23. 8. 2011 v delu, ki se nanaša na dovolitev gradnje nadstrešnice na SV strani obstoječega poslovnega objeta na zemljišču s parc. št. 889/8, k.o. ... in odločbo Ministrstva za okolje in prostor z dne 24. 1. 20012 v 2. točki izreka, ki se nanaša na stroške postopka, odpravi, ker meni, da je upravičen do povrnitve priglašenih stroškov postopka ter zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov v upravnem sporu.

Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni spis, medtem ko odgovora na tožbo ni podala.

Investitor, A. d.o.o. iz Maribora-sedaj stranka z interesom, v odgovoru na tožbo navaja, da se v konkretnem primeru kot sporna izpostavlja nadstrešnica na SZ delu zemljišča s parc. št. 889/8, k.o. ... Navaja, da je tožnik na ustni obravnavi nasprotoval izdaji gradbenega dovoljenja iz razloga, ker le-to ni bilo pridobljeno v soglasju s tožnikom, v pritožbi pa je navedel, da svojega soglasja ni odrekel zgolj zaradi odmika od parcelne meje, temveč tudi zaradi tega, ker po njegovem mnenju zaradi nadstrešnice segajo negativni vplivi tudi na tožnikovo zemljišče in ker je predpisana dokumentacija za izdajo gradbenega dovoljenja v tem delu pomanjkljiva. Kar se tiče strokovnega mnenja o vplivnem območju na tožnikovo parcelo, stranka z interesom pojasnjuje, da zaradi izgradnje nadstrešnice niti v času izgradnje, niti v sedanji situaciji ni nobenih negativnih vplivov na tožnikovo zemljišče. Zemljišče s parc. št. 890/4, k.o. ..., namreč predstavlja v naravi cesto, iz katere se vse meteorne vode zaradi naklona ceste stekajo na zemljišče stranke z interesom. Ker je bilo poročilo odgovorne projektantke o negativnih vplivih, ki jih ni, dovolj jasno napisano v projektu, je UE Maribor pravilno presodila, da to mnenje zadostuje za izvedbo projekta. Prostorski plan uvršča zemljišče 889/8, po parcelaciji 889/15, k.o. ..., kot površino za transportne dejavnosti in določa, da se določbe glede odmikov nanašajo le na območje individualne stanovanjske zazidave, kamor pa navedeno zemljišče ne spada in zato je v takšnem primeru treba ugotavljati le, v kolikšnem odmiku konkretni objekt ne bo imel prekomernih negativnih vplivov na sosednja zemljišča, ki jih za posamezna območja določajo predpisi. V konkretnem primeru pa ne gre za tak primer. PUP torej ne predpisuje soglasja lastnikov sosednjih zemljišč za pridobitev gradbenega dovoljenja, ker projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtovanjem zadevne nadstrešnice negativnih vplivov preko mere, ki jih za navedeno območje določajo predpisi, ne predvideva. Poleg tega so bila v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pridobljena vsa potrebna soglasja, med drugim tudi požarno soglasje, s čemer je pogojem iz prostorskega akta zadoščeno. Razen tega navedba tožnika, da bo imela nadstrešnica negativne vplive na tožnikovo zemljišče, pri čemer pa ne navaja nobenih konkretnih dejstev in ne izkazuje kršitve predpisov, ne zadostuje, saj so tovrstne navedbe povsem neopredeljene in jih ni mogoče preizkusiti. Obravnava ostalih tožnikovih navedb je brezpredmetna in na drugačno odločitev ne bi mogla vplivati. Meni, da je odločitev tako prvostopenjskega, kot tudi drugostopenjskega organa, pravilna in zakonita.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je upravni organ svojo odločitev sprejel na podlagi sodbe tega sodišča U 370/2007 z dne 7. 7. 2009, s katero je sodišče tožbi tožnika ugodilo in odpravilo sklep Upravne enote Maribor št. 351-944/2006-9 (7303) z dne 11 1. 2007 in drugostopenjsko odločbo RS, Ministrstva za okolje in prostor št. 35108-54/2007/tm z dne 31. 5. 2007 ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski organ odločil, da se tožnikov predlog za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja, izdanega družbi A. d.o.o. iz Maribora za spremembo namembnosti skladišča v obrat za proizvodnjo sladoleda s hladilnico, v delu obstoječega objekta ter postavitev nadstrešnice in kotlovnice na JZ vogalu objekta, zgrajenega na zemljišču s parc. 889/8 k.o. ... ter postavitev nadstrešnice na SV strani obstoječega poslovnega objekta na zemljišču s parc. št. 889/9 k.o. ... zavrže in odločil, da stroške postopka trpi predlagatelj. Sodišče je v navedeni sodbi med drugim navedlo, da tožnikove zahteve za obnovo postopka glede na to, da iz ekspertnega mnenja izvedenke izhaja strokovna ocena, da sporen objekt posega v območje tožnikove nepremičnine, ni mogoče zavreči brez predhodnega dopolnjevanja postopka in soočenja ekspertnih mnenj.

V konkretnem primeru je tako predmet sodne presoje odločba Upravne enote Maribor, s katero je bilo gradbeno dovoljenje, izdano investitorju A. d.o.o., sedaj stranki z interesom, puščeno v veljavi in je bilo hkrati odločeno, da tožnik sam trpi stroške postopka.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba, glede na podatke v spisih, pravilna in zakonita. Sodišče se v celoti strinja z razlogi, kot sta jih v svojih odločbah navedla oba upravna organa in se zato, v izogib ponavljanju, nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena zakona o upravnem sporu, ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja : Tožnik, ki se je obnovljenega postopka za izdajo gradbenega dovoljenja udeleževal kot stranski udeleženec v smislu prvega odstavka 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), po katerem se ima pravico udeleževati postopka oseba, ki izkaže svoj pravni interes, to je, svoje pravno varovane pravice, je obnovo postopka predlagal zaradi majhnega in netočno ugotovljenega odmika nadstrešnice od njegove parcelne meje, zaradi česar negativni vplivi nadstrešnice na podlagi strokovnega mnenja C.C. segajo tudi na njegovo parcelo št. 890/4, k.o. ...

Po presoji sodišča je upravni organ v obnovljenem postopku izdaje gradbenega dovoljenja odmike nadstrešnice od parcelne meje tožnika pravilno obravnaval. Pravilno je ugotovil, da je gradnja nadstrešnice locirana v območju površin za transportne dejavnosti in ne v območju individualne stanovanjske zazidave in da določba 16. člena Odloka o PUP za gradnjo objekta v območju transportnih dejavnosti, za odmike od parcelnih mej, soglasja lastnika sosednjega zemljišča ne predpisuje. Prav tako je ugotovil pravilen odmik nadstrešnice od tožnikove parcelne meje, saj ga je ugotovil na podlagi podatkov iz projektne dokumentacije, po kateri je odmik nadstrešnice od tožnikove parcele načrtovan v oddaljenosti 0,89 m. Posledično je upravni organ pravilno ugotovil, da je obravnavana gradnja skladna z Odlokom o PUP.

Po presoji sodišča pa je upravni organ v obnovljenem postopku tudi vplivno območje pravilno obravnaval. Pravilno je ugotovil, da po projektu vplivno območje nadstrešnice v času gradnje in v času uporabe objekta, na sosednje zemljišče, katerega lastnik je tožnik, ne sega. Tožnik pa s svojimi pavšalnimi navedbami o negativnih vplivih na njegovo parcelo ter s sklicevanjem na izvedensko mnenje, ki sicer navaja vplive v zvezi z varstvom pred požarom, vendar ne navaja nobenih predpisov, ki te vplive določajo in ne navaja ničesar o tem, kakšni so ti vplivi na tožnikovo parcelo, ki je po podatkih iz projektne dokumentacije v naravi cesta, drugačnega vplivnega območja kot je prikazano v projektu, ni izkazal. Razen tega so bila v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pridobljena tudi vsa predpisana soglasja, vključno s požarnim soglasjem. Zato so tožnikove navedbe iz predloga za obnovo postopka o odmikih in o vplivnem območju neutemeljene.

Ker so torej po presoji sodišča ugotovitve upravnega organa o odmikih pravilne in nadstrešnica izpolnjuje pogoje po Odloku o PUP in tožnik ni uspel izkazati, da vplivno območje sega tudi na njegovo parcelo, je upravni organ tudi pravilno ravnal, ko je izdano gradbeno dovoljenje pustil v veljavi, saj investitor očitno izpolnjuje vse zakonske pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja. Pravilno pa je bilo odločeno tudi o stroških postopka. Tožena stranka je določno navedla pravno podlago za svojo odločitev, kot tudi na podlagi katerih dejanskih ugotovitev je sprejela svojo odločitev, tako da so tudi tožbene navedbe glede stroškov postopka neutemeljene. Tožnik ne more uspeti z ugovorom, da je upravni organ pri odločitvi upošteval dokazila, ki ne morejo biti dokaz, predvsem uporabno dovoljenje za nadstrešnico, saj je bilo slednje izdano potem, ko je bilo ugotovljeno, da je investitor gradnjo nadstrešnice uskladil s pogoji v gradbenem dovoljenju. Prav tako ni sprejemljiv ugovor tožnika, da mu ni bilo vročeno mnenje oziroma obrazložitev B.B., ker to na zakonitost izpodbijane odločbe ne more vplivati.

Ker je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.