Jedro

V tožbi navedena vrednost spornega predmeta je odločilna za presojo dovoljenosti revizije. S strani tožeče stranke kasneje samovoljno spremenjena ali popravljena vrednost spornega predmeta ni upoštevna. Do spremembe bi lahko prišlo samo s sklepom sodišča v smislu tretjega odstavka 44. člena ZPP.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh povrniti toženi stranki stroške revizijskega postopka, odmerjene na 168,55 EUR.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je tožnik lastnik dvosobnega stanovanja na podstrešju stanovanjske stavbe v Ljubljani, ki je vpisana v vl. št. 1244 in 79 k. o. ..., s sorazmernim solastniškim deležem na skupnih prostorih, delih in napravah stanovanjske stavbe in funkcionalnega zemljišča, kar je dolžna tožena stranka priznati in izstaviti ustrezno zemljiškoknjižno listino.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in prvostopenjsko sodbo potrdilo.

Proti sodbi sodišča druga stopnje je tožeča stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, spremembo sodb tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da se obe sodbi razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka je vložila odgovor na revizijo in predlagala njeno zavrnitev.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS št. 26/99 in nadalj.) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni dovoljena.

V premoženjskih sporih je zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4172,93 EUR oziroma prej 1.000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP). Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek je za dovoljenost revizije odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 39. člena ZPP). V obravnavanem primeru je tožeča stranka v tožbi navedla vrednost spornega predmeta 989.218 SIT (sedaj 4127,93 EUR). Ta navedba je za presojo dovoljenosti revizije odločilna. Tožeča stranka je sicer v pripravljalni vlogi, vloženi dne 18.5.2001, navedla, da popravlja vrednost spornega predmeta na 1.100.000 SIT (sedaj 4590,32 EUR). Pri tem tožeča stranka ni spremenila tožbenega zahtevka, razen glede opredelitve tožene stranke, kar pa je v tej zadevi nebistveno. Tožeča stranka namreč v tožbi navedene vrednosti spornega predmeta kasneje ne more spreminjati oziroma popravljati. Do spremembe lahko pride samo s sklepom sodišča v smislu tretjega odstavka 44. člena ZPP, če to oceni, da je tožeča stranka navedla očitno previsoko ali prenizko vrednost spornega predmeta. V tem primeru sodišče nobene take odločitve ni sprejelo, kar pomeni, da je s strani tožeče stranke samovoljno popravljena vrednost spornega predmeta neupoštevna. Velja torej vrednost spornega predmeta, navedena v tožbi, ta pa je bila v tej pravdi označena z vrednostjo 989.218 SIT (sedaj 4.127.93 EUR), ki ne presega praga dovoljenosti revizije iz drugega odstavka 367. člena ZPP. Zato je revizija tožeče stranke nedovoljena in jo je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrglo.

Ker tožeča stranka z revizijo ni uspela, je dolžna povrniti toženi stranki njene stroške revizijskega postopka. Sodišče je te odmerilo na podlagi stroškovnika v skladu z Zakonom o sodnih taksah na 168,55 EUR.