Jedro

Razlogi, iz katerih bi bilo mogoče izpodbijati sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave, se lahko nanašajo (zgolj) na procesne ovire za vodenje tega postopka oziroma, da predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave niso predložene listine iz 1., 3. in 5. točke drugega odstavka 141. člena ZFPPIPP ali izjava dolžnika, sestavljena v obliki notarskega zapisa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom.

2. Zoper navedeni sklep je upnik vložil pritožbo z navedbami, da predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave niso predložene vse potrebne listine oziroma, da ne drži izjava dolžnika, sestavljena v obliki notarskega zapisa, da poročilo iz 1. točke drugega odstavka 141. člena ZFPPIPP resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj in poslovanje. Zaradi tega upnik zatrjuje, da je predlog za začetek postopka prisilne poravnave nepopoln in ne vsebuje vseh obveznih sestavin. Upnik je predlagal, da se posodobljeni seznam terjatev razveljavi v delu priznanega zneska terjatve navadnega upnika H. d. o. o., oziroma, da se pritožbi ugodi in dolžnika pozove k ustrezni dopolnitvi seznama terjatev navadnih upnikov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Za postopek poenostavljene prisilne poravnave (oddelek 4.7 ZFPPIPP) je značilno, da se dolžnik z upniki sam zunajsodno dogovori o prestrukturiranju svojih obveznosti. Temu so prilagojene zakonske določbe: v postopku poenostavljene prisilne poravnave ni sodelovanja upravitelja in ni nadzora nad poslovanjem insolventnega dolžnika. Zaradi tega tudi ni ugovornega postopka proti vodenju postopka prisilne poravnave (172. člen ZFPPIPP), temveč lahko upniki proti dolžniku neposredno vložijo predlog za začetek stečajnega postopka. Navedeno pomeni, da upnik s pritožbo ne more izpodbijati sklepa o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave z razlogi, kakršne uveljavlja v tem postopku.

5. Razlogi, iz katerih bi bilo mogoče izpodbijati sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave, se lahko nanašajo (zgolj) na procesne ovire za vodenje tega postopka (prim. 221.c člena ZFPPIPP) oziroma, da predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave niso predložene listine iz 1., 3. in 5. točke drugega odstavka 141. člena ZFPPIPP ali izjava dolžnika, sestavljena v obliki notarskega zapisa (prim. 221.d člen ZFPPIPP). Tega pa pritožnik ne uveljavlja, kar pomeni, da s pritožbenimi razlogi ne more izpodbiti pravilnosti sklepa sodišča prve stopnje. Pritožbene navedbe, da ne drži dolžnikova izjava, sestavljena v obliki notarskega zapisa o resničnem in poštenem prikazu finančnega položaja in poslovanja, sodišče ne more presojati, saj je vsebinska presoja s strani sodišča v tem postopku izključena.

6. Ker pritožbeni razlogi niso podani, niso pa podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

7. Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.