Jedro

ZUP upravnemu organu ne nalaga, da v okoliščinah, ki kažejo, da je pritožbo vložila neupravičena oseba, preverja morebitno pooblastilno razmerje s stranko. To je dolžan storiti le, če je iz pritožbe razvidno, da jo oseba vlaga v imenu stranke, torej kot njen pooblaščenec, pooblastilo za zastopanje pa pritožbi ni predloženo.

Ker je v obravnavani zadevi izpodbijan upravni akt o zavrženju pritožbe, ki jo je vložila Občina ..., bi odločitev s tožbo torej lahko izpodbijala le Občina ....

Izrek

Tožba se zavrže. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Obrazložitev

Tožnik je vložil tožbo zoper sklep, s katerim je Ministrstvo za okolje in prostor zavrglo pritožbo Občine ..., ki jo je ta vložila zoper odločbo gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana, Inšpekcijske pisarne Domžale, št. 356-02-628/2004/32-4207 z dne 8. 12. 2010, ki je bila izdana tožniku kot inšpekcijskemu zavezancu na podlagi 152. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) zaradi nelegalne gradnje. Iz obrazložitve sklepa je razvidno, da se je zoper inšpekcijsko odločbo pritožila Občina ... po županu in v pritožbi poleg predloga za odlog izvršbe navajala, da veljavni lokacijski načrt ne omogoča izdaje gradbenega dovoljenja za sporno gradnjo, da je investitor vložil pobudo za spremembo načrta, dana pa je bila tudi ocena nadaljnjega postopka priprave občinskega prostorskega akta. Drugostopenjski organ glede pritožbe ugotavlja, da Občina ... ni upravičena oseba za njeno vložitev, saj ni stranka inšpekcijskega postopka, niti ne izkazuje pravnega interesa za udeležbo v njem kot stranska udeleženka. Zgolj dejstvo, da pripravlja spremembe prostorskega akta, ki ureja območje obravnavane gradnje, ji tega statusa ne daje, saj v tem postopku ne varuje svojega pravnega interesa – odločitev namreč ne posega v njene pravice ali pravne koristi.

Tožnik v obrazložitvi tožbe med drugim navaja, da bi moral drugostopenjski upravni organ ob takšni pritožbi, kot jo je vložila Občina ... preveriti pooblastilno razmerje in občini naložiti dodatni rok za predložitev pooblastila, če je sklepal, da gre za pritožbo neupravičene osebe. Izjavlja, da je Občina ... pripravila pritožbo na podlagi njegovega pooblastila in soglaša z vsemi njenimi dejanji v tej zadevi in jih šteje kot svoje. Predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep razveljavi (pravilno: odpravi) in zadevo vrne v ponovno odločanje, zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka. Poleg tega predlaga, naj sodišče zaradi nastanka nenadomestljive škode do odločitve v tem upravnem sporu odloži izvršitev 2. do 4. točke izreka inšpekcijske odločbe z dne 8. 12. 2010. K 1. točki izreka Tožba ni dovoljena.

V skladu z določbo 1. odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in naslednji; v nadaljevanju ZUS-1) sodišče odloča v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj.

Iz uvoda in obrazložitve izpodbijanega sklepa, priloženega k tožbi, je razvidno, da je upravni organ z njim odločil o pritožbi, ki jo je vložila Občina ... po županu A.A. V tem primeru upravni organ ni bil dolžan preverjati morebitnega pooblastilnega razmerja s tožnikom. To bi bil dolžan storiti le v primeru, ko bi pritožbo vložil tožnik (in ne Občina ...) po svojem pooblaščencu, pa pritožbi pooblastilo za zastopanje ne bi bilo priloženo. ZUP namreč upravnemu organu ne nalaga, da v okoliščinah, ki kažejo, da je pritožbo vložila neupravičena oseba, preverja morebitno pooblastilno razmerje s stranko. To je dolžan storiti le, če je iz pritožbe razvidno, da jo oseba vlaga v imenu stranke, torej kot njen pooblaščenec, pooblastilo za zastopanje pa pritožbi ni predloženo (55. člen ZUP). V skladu z določbo 1. odstavka 66. člena ZUP mora namreč vsaka vloga vsebovati ime vlagatelja in navedbo o morebitnem pooblaščencu. Da bi bila taka vsebina iz pritožbe Občine ... razvidna, pa tožnik v tožbi niti ne zatrjuje. Zato je bil v tem primeru upravni organ v skladu z določbami ZUP dolžan preizkusiti le, ali pritožbo vlaga upravičena oseba – če ne gre za tako osebo, jo prvostopenjski organ zavrže po 2. odstavku 240. člena ZUP, drugostopenjski pa po 1. odstavku 246. člena ZUP.

Ker je v obravnavani zadevi izpodbijan upravni akt o zavrženju pritožbe, ki jo je vložila Občina ..., bi odločitev s tožbo torej lahko izpodbijala le Občina ... S tako odločitvijo tudi ni bilo poseženo v tožnikovo pravico, da sam vloži pritožbo zoper inšpekcijsko odločbo z dne 8. 12. 2010, s katero so mu bili kot inšpekcijskemu zavezancu zaradi nelegalne gradnje odrejeni ukrepi v skladu z ZGO-1. Zaradi navedenega izpodbijani sklep očitno ni posegel v tožnikovo pravico do vložitve pravnega sredstva bodisi neposredno ali preko pooblaščenca, zato je sodišče tožbo v skladu s 6. točko 1. odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

K 2. točki izreka Po določbi 2. odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z njegovo izvršitvijo tožniku prizadela težko popravljiva škoda.

Navedeno pomeni, da je procesna predpostavka za odločanje o predlagani začasni odredbi v konkretnem upravnem sporu obstoj dopustne tožbe. Ker je bilo zanjo ugotovljeno, da v obravnavanem primeru ni dovoljena, je sodišče zavrglo tudi predlog za izdajo začasne odredbe. Pri tem še dodaja, da se glede na omenjeno jezikovno jasno določbo ZUS-1 zahteva za odložitev izvršitve lahko nanaša le na akt, ki je predmet preizkusa zakonitosti v upravnem sporu in ne na morebitne druge upravne akte.