Jedro

Za odreditev inšpekcijskega ukrepa na podlagi 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor zadostuje ugotovitev, da je objekt zgrajen brez ustreznega upravnega dovoljenja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 12.10.2000. S to je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper odločbo Urbanistične inšpekcije, Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor z dne 9.8.2000, s katero je bilo tožniku naloženo, da do 15.11.2000 na lastne stroške odstrani objekt v gradnji - kiosk za prodajo toplih napitkov, za katerega je že izvedel pasovne temelje in talno ploščo v izmeri 6 x 7 na zemljišču, parcela, št. 60 in 975 k.o. K. ter, da vzpostavi prejšnje stanje.

V obrazložitvi sodbe se sodišče sklicuje na določbo 1. odstavka 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 48/90, 18/93 in 44/97) ter na dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku. Iz tega izhaja, da je tožnik kot investitor posega izvedel v prvostopni odločbi navedena dela brez ustreznega dovoljenja, kar niti ni sporno. Po presoji sodišča na drugačno odločitev v tej zadevi ne more vplivati sklicevanje tožnika na odločbo Upravne enote K. o dovolitvi priglašenih del z dne 24.2.2000. Ta je bila tožniku izdana za vzdrževalna dela na kiosku, ki obsegajo zamenjavo dotrajanih elementov fasade, zamenjavo strehe ter obnovo stropnih, stenskih in talnih oblog v notranjosti kioska. Tožnik pa ni izvedel del v skladu z navedeno odločbo o dovolitvi priglašenih del, ampak je začel z gradnjo kioska na novi lokaciji, kar niti ni sporno, saj to v tožbi sam navaja. Torej ni izvedel adaptacije, ampak novogradnjo. Na dovoljenost posega tudi ne more vplivati pobuda mejašev, kot tudi ne pridobljeni soglasji Mestne občine K. in Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v K. Pravni učinek ima le odločba pristojnega upravnega organa, saj le ta ustanovi pravico gradnje.

Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz določbe 72. člena ZUS. Navaja, da mu ni bila dana možnost, da svoje trditve dokaže, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka. Podana je bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu, ker je sodišče odločilo, ne da bi pred tem opravilo glavno obravnavo. Dokazi, ki jih je predlagal, niso bili izvedeni. Investitor je namreč med upravnim sporom vložil zahtevo za izdajo ustreznega dovoljenja za kiosk, kar vpliva na drugačno odločitev o zadevi, ta dokaz pa pred sodiščem ni bil izveden. Inšpektor je odredil najhujši ukrep - odstranitev, čeprav so podani pogoji za uskladitev. Smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo. Razlogi, ki jih pri tem navaja, so skladni s podatki v upravnih spisih, imajo pa tudi podlago v določbi 73. člena ZUN, na katero se pravilno sklicuje sodišče prve stopnje. Po tej določbi za odreditev spornega inšpekcijskega ukrepa zadostuje ugotovitev, da je investitor začel z deli brez ustreznega upravnega dovoljenja. Da je investitor začel z deli brez ustreznega dovoljenja, je bilo v postopku ugotovljeno in niti ni sporno, saj tožnik v pritožbi sam navaja, da je šele med postopkom vložil zahtevo za pridobitev dovoljenja za sporni kiosk. Vložena zahteva za pridobitev dovoljenja pa, glede na določbo 73. člena ZUN, ne more vplivati na drugačno odločitev v tej zadevi.

Pritožbeni ugovor, da mu je bil odrejen najhujši ukrep - odstranitev, je neutemeljen. ZUN za posege v prostor brez ustreznega dovoljenja drugih ukrepov ne pozna. Neutemeljen je tudi pritožbeni ugovor bistvene kršitve določb upravnega postopka. ZUN namreč v 76. členu izrecno določa, da organ urbanistične inšpekcije odloča o inšpekcijskem ukrepu, kakršen je bil odrejen tožniku, v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. Ob nesporni ugotovitvi, da tožnik za izvedena dela nima ustreznega dovoljenja, sodišče prve stopnje s tem, ko ni opravilo glavne obravnave, ki jo tožnik v tožbi niti ni zahteval, ni bistveno kršilo določb postopka v upravnem sporu.

Ker glede na navedeno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.