Jedro

Sodišče, pred katerim teče postopek o tožbi, je vselej krajevno pristojno tudi za nasprotno tožbo. Gre za atrakcijo pristojnosti, ko sodišče, pred katerim teče tožba, pritegne k sebi tudi nasprotno tožbo in atrakcija pristojnosti tako vpliva na spremembo krajevne pristojnosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovor tožene stranke o krajevni pristojnosti zavrne.

Za obravnavanje te zadeve je krajevno pristojno Okrožno sodišče v Kranju.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom se je Okrožno sodišče v Kranju na ugovor tožene stranke izreklo za krajevno nepristojno za odločanje v tej pravdni zadevi in jo je v nadaljne obravnavanje odstopilo krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

Zoper ta sklep se je pritožila tožeča stranka. Sklep izpodbija iz vseh po Zakonu o pravdnem postopku predvidenih pritožbenih razlogov.

Navaja, da je pri Okrožnem sodišču v Kranju tožeča stranka I. J. dne 13.9.1995 vložil tožbo zoper toženo stranko T. V., zaradi plačila odškodnine v višini 5.400.000,00 SIT, zaradi škodnega dogodka dne 9.1.1995 na X cesti v Ljubljani. Zadevo vodi Okrožno sodišče v Kranju pod opr. št. P 684/95. Dne 22.4.1999 pa je tožena stranka T. V. (tožeča stranka po nasprotni tožbi) vložil zoper tožnika I. J. nasprotno tožbo, zaradi plačila odškodnine v višini 6.400.000,00 SIT na podlagi istega škodnega dogodka, ki se je dogodil dne 9.1.1995 na X cesti 27 v Ljubljani in na podlagi škodnih dogodkov, ki so se zgodili dne 25.10.1996, pozimi leta 1997, 23.10.1998 in 12.3.1999, vsi na naslovu X cesta 27, Ljubljana. Odločitev sodišča prve stopnje o tem, da ni krajevno pristojno, je napačna, saj na podlagi določb 183. člena Zakona o p-ravdnem postopku (ZPP) lahko tožena stranka pri istem sodišču vloži nasprotno tožbo v primeru, če so za to podani pogoji. Zahtevek iz nasprotne tožbe je v zvezi s tožbenim zahtevkom, saj se oba zahtevka nanašata na isti škodni dogodek, v vsakem primeru pa gre za medsebojne obveznosti in terjatve, ki jih je mogoče pobotati. Tožeča stranka T. V. ima interes, da se oba zahtevka obravnavata skupaj, takšno pravico pa mu daje tudi ZPP, saj 183. člen izrecno navaja, da se nasprotna tožba vloži pri istem s-odišču kot tožba.

Pritožba je utemeljena.

Prvi odstavek 183. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določa, da tožena stranka lahko vloži do konca glavne obravnave pred sodiščem pri istem sodišču nasprotno tožbo, če so za to dani pogoji. Tako je sodišče, pred katerim teče postopek o tožbi, vselej krajevno pristojno tudi za nasprotno tožbo. Gre za atrakcijo pristojnosti, ko sodišče, pred katerim teče tožba, pritegne k sebi tudi nasprotno tožbo. Atrakcija pristojnosti tako vpliva na spremembo krajevne pristojnosti. Z vložitvijo nasprotne tožbe dobi-mo dve samostojni pravdi, ki sta združeni za skupno obravnavanje in odločanje v enem postopku. Skupno obravnavanje in dokazovanje pa zakon olajšuje s tem, da nudi ugodnejšo pristojnost in jo ureja tako, da je za oba zahtevka pristojno isto sodišče. Pritožba ima torej prav, ko pravi, da ji 183. člen ZPP daje pravico do vložitve nasprotne tožbe pri istem sodišču. Glede na to, da je bila tožba (pravdna zadeva pod opr. št. P 684/95) vložena pri Okrožnem sodišču v Kranju, je sodišče prve stopnje (Okrožno sodišče v Kranju) ravnalo nepravilno, ko se je na ugovor tožene stranke izreklo za krajevno nepristojno za odločanje o nasprotni tožbi, ki je bila prav tako vložena pri istem sodišču. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pa spremenilo tako, da je ugovor tožene stranke o krajevni pristojnosti zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP) in je tako za obravnavanje zahtevka po nasprotni tožbi krajevno pristojno Okrožno sodišče v Kranju.