Jedro

Po mnenju sodišča pogoj, da je podan verjetni izgled za uspeh ni izkazan. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj tožnik v obnovi postopka ne more pričakovati uspeha za oprostilno sodbo, saj ne gre za takšne nove dokaze, ki bi ob upoštevanju že izvedenih dokazov utegnili povzročiti njegovo oprostitev. V zadevi je tudi odločalo Vrhovno sodišče RS, ki je s sodbo zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti in se opredelilo do spornih dokazov.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev zahteve za obnovo kazenskega postopka v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti, št. II K 12377/2016 in za zastopanje v tem postopku na prvi in drugi stopnji.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik dne 18. 2. 2019 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Prosi, da se mu dodeli brezplačna pravna pomoč za vložitev zahteve za obnovo kazenskega postopka v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. II K 12377/2016 in za zastopanje v tem postopku na prvi in drugi stopnji. Tožena stranka je ugotovila, da v konkretnem primeru ni izpolnjen pogoj 1. alinee prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Iz predložene dokumentacije organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da je bil prosilec s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. II K 12377/2016 z dne 12. 1. 2017 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. III Kp 12377/2016 z dne 12. 4. 2017, spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in kaznivega dejanja spolnega nasilja po prvem odstavku 171. člena KZ-1 ter mu je bila izrečena enotna kazen pet let zapora. Sodbo opr. št. I Ips 12377/2016 z dne 23. 8. 2018 pa je Vrhovno sodišče RS zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti tožnikovega zagovornika, vloženo zoper citirano pravnomočno sodbo. V zvezi z navedeno pravnomočno sodbo želi prosilec vložiti zahtevo za obnovo kazenskega postopka, zaradi, kot navaja pojava novih dejstev in dokazov zaradi katerih bi lahko bila izdana oprostilna sodba, to je spremenjena izpovedba oškodovanke in materialni dokazi - video posnetki in slike. Do novih dejstev in dokazov na katere se sklicuje tožnik, se je opredelilo že Vrhovno sodišče RS v sodbi opr. št. I Ips 12377/2016 z dne 23. 8. 2018 in sprejelo stališče prvostopenjskega sodišča, da pridobitev posnetkov ne bi pripomogla k razjasnitvi dejanskega stanja. Tožnik tudi navaja, da je oškodovanka v drugem postopku spremenila svojo izpovedbo v zvezi in je predložil zapisnik o zaslišanju priče z dne 12. 2. 2019. Po mnenju organa za brezplačno pravno pomoč pa niso podani verjetni izgledi za uspeh prosilca z zahtevo za obnovo kazenskega postopka.

3. Organ za brezplačno pravno pomoč povzema navedbe iz sodbe Višjega sodišča v Mariboru opr. št. III Kp 12377/2016 z dne 12. 4. 2017 in odločbe Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Ips 12377/2016 z dne 23. 8. 2018. Glede na razloge navedene v sodbah, organ za brezplačno pravno pomoč meni, da je verjetnost, da bi prosilec uspel z zahtevo za obnovo postopka manjša, kot pa verjetnost da ne bi uspel, torej prosilčeva zadeva nima verjetnih izgledov za uspeh (1. alinea prvega odstavka 24. člena ZBPP), zaradi česar tožniku ne bi bilo utemeljeno in razumno dodeliti zaprošene brezplačne pravne pomoči. Pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči morata biti kumulativno izpolnjena oba zakonsko predvidena pogoja in sicer tako materialni kot tudi vsebinski pogoj. Glede na navedeno, ker tožnik ne izpolnjuje vsebinskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 1. alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP, se organ za brezplačno pravno pomoč ni ukvarjal z vsebinskim pogojem iz 2. alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP in materialnim pogojem ter je odločil kot izhaja iz izreka odločbe.

4. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu, v katerem navaja, da izpovedba oškodovanke v postopku za katerega zahteva obnovo, kot tudi pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti v zadevi opr. št. II K 34685/2016, temelji na njeni lažni izpovedbi. Okrožno sodišče v Murski Soboti je oškodovanki v kazenskem postopku opr. št. II K 12377/2016 verjelo, ker tožnik ni razpolagal s svojim računalnikom, ki mu je bil vrnjen dne 12. 2. 2019 pred tem sodiščem in prav ti posnetki, ki so novi so bili predočeni oškodovanki, ki je nato klonila pred svojimi lažnimi izpovedbami (razvidno iz zapisnika Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. II K 34685/2016 z dne 12. 2. 2019, ki se nahaja v spisu). Tožnik navede, da je bil vseh obtožb s strani oškodovanke A.A. dne 21. 2. 2019 oproščen, ker so temeljile na njenih lažnih pričevanjih, kar pa se bo izkazalo tudi v obnovi kazenskega postopka pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti, opr. št. II K 12377/2016, zato je zaprosil za brezplačno pravno pomoč, ki mu je bila neupravičeno zavrnjena. Glede na navedeno, predvsem pa upoštevaje dejstvo, da ga je sodišče vseh obtožb oprostilo, je verjetno izkazano, da bo oproščen tudi v postopku, za katerega je zaprosil za brezplačno pravno pomoč in tedaj ne vzdrži navedba tožene stranke v izpodbijani odločbi, da je verjetnost, da bi uspel manjša, kot verjetnost, da bi ne bi uspel. Tožnik zato predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in priglaša stroške postopka.

5. Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču posredovala upravni spis.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Predmet presoje v predmetnem upravnem sporu je izpodbijana odločba tožene stranke, ki se nanaša na ne dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev zahteve za obnovo kazenskega postopka, v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. II K 12377/2016 in za zastopanje v tem postopku na prvi in drugi stopnji.

8. Tožena stranka je v predmetni zadevi odločila na podlagi 24. člena ZBPP, ki ga je tudi pravilno uporabila. Pri presoji glede dodelitve brezplačne pravne pomoči je kot pogoj treba upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči. Predvsem pa je treba upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Ta pogoj mora biti izpolnjen poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj. Ne glede na finančne okoliščine, pa morata biti oba pogoja, to je finančni pogoj in pogoj verjetnega izgleda za uspeh, kumulativno izpolnjena. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev tudi, če bi njen finančni položaj to onemogočal ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

9. Sodišče se v celoti strinja z razlogi tožene stranke v izpodbijani odločbi, s katerimi podrobno utemeljuje, zakaj v obravnavani sporni zadevi meni, da ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev zaprošene brezplačne pravne pomoči iz 1. odstavka 24. člena ZBPP. V obravnavnem primeru tudi po mnenju sodišča pogoj, da je podan verjetni izgled za uspeh ni izkazan. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj tožnik v obnovi postopa ne more pričakovati uspeha za oprostilno sodbo, saj ne gre za takšne nove dokaze, ki bi ob upoštevanju že izvedenih dokazov utegnili povzročiti njegovo oprostitev. V zadevi je tudi odločalo Vrhovno sodišče RS, ki je s sodbo opr. št. I Ips 12377/2016 z dne 23. 8. 2018 zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti in se opredelilo do spornih dokazov. Sodišče pripominja, da ne dodelitev brezplačne pravne pomoči tožniku ne jemlje pravice do obnove kazenskega postopka po določbah Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Tožnik lahko še vedno vloži obnovo kazenskega postopka, če tako želi, le do brezplačne pravne pomoči za ta postopek ni upravičen. Določbe 24. člena ZBPP so bile v izpodbijani odločbi po presoji sodišča pravilno uporabljene.

10. Izpodbijana odločitev s katero je tožena stranka zavrnila vlogo tožeči stranki in ji ni dodelila brezplačne pravne pomoči, je po presoji sodišča pravilna in zakonita ter obrazložitev vsebuje tudi pravilne razloge za sprejeto odločitev na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Tožba se kot neutemeljena zavrne na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 11. Sodišče je o zadevi odločilo na seji senata in je navedbe strank upoštevalo v pisni obliki (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

12. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.