Jedro

Upravičenost do denacionalizacije je glede na določbo 3. člena ZDen odvisna od časa podržavljenja stavbnega zemljišča in ne od časa odvzema zemljišča iz posesti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 557/2001-9 z dne 20.3.2002 se tako spremeni, da se tožbi ugodi in se odločba tožene stranke z dne 23.2.2001 odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 23.2.2001. S to je tožena stranka odločila o pritožbi Slovenske odškodninske družbe, d.d. (SOD) zoper odločbo Upravne enote S. z dne 25.8.2000, s katero je ta odločila, da se denacionalizacijskima upravičencema pok. M. in P.V. določi odškodnina v obliki obveznic SOD za podržavljene nepremičnine parc. št. 385 travnik v izmeri 698 m2, parc. št. 386 njiva v izmeri 4855 m2, ter za 1/2 parc. št. 387 travnik v izmeri 165 m2, 388/1 njiva v izmeri 772 m2 in 388/2 njiva v izmeri 948 m2 in sicer M.V. odškodnina v višini 49.907,50 DEM in P.V. odškodnina v višini 67.332,50 DEM. Tožena stranka je pritožbi ugodila, navedeno odločbo odpravila ter zavrnila zahtevo za denacionalizacijo navedenih nepremičnin.

V obrazložitvi sodbe sodišče navaja, da je bilo zemljišče, ki je predmet tega postopka, prejšnjima lastnikoma sicer podržavljeno na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (ZNNZ, Uradni list FLRJ, št. 52/58), torej na podlagi predpisa, navedenega v 3. členu ZDen, vendar sta na njem obdržala pravico uporabe. Navedeno zemljišče je bilo kasneje prejšnjima lastnikoma odvzeto iz posesti na podlagi Zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (ZRNSZ, Uradni list SRS, št. 27/72). Ker je bilo zemljišče dejansko podržavljeno na podlagi predpisa, ki v 3. členu ZDen ni naveden kot podlaga za denacionalizacijo in tudi ne sodi v časovni okvir iz 4. člena ZDen, sodišče soglaša s toženo stranko, da za denacionalizacijo ni podlage.

Tožniki vlagajo pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Menijo, da je stališče sodišča napačno. Staršem je bilo zemljišče podržavljeno leta 1959, ko so na njem izgubili lastninsko pravico in ne z odvzemom zemljišča iz posesti, kot navaja sodišče. Za tako stališče v ZDen ni podlage. Kdaj in na kakšni podlagi je na podržavljenem zemljišču prenehala pravica uporabe, za odločitev ni pomembno. Predlagajo, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi in odločbo tožene stranke odpravi.

Tožena stranka in Slovenska odškodninska družba kot stranka z interesom v tem upravnem sporu, na pritožbo nista odgovorili.

Pritožba je utemeljena.

Med upravnim sporom je Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi št. U-I-130/01-18 z dne 23.5.2002, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 54/2002, zavzelo stališče, da je upravičenost do denacionalizacije glede na določbo 3. člena ZDen, odvisna od časa podržavljenja stavbnega zemljišča in ne od časa odvzema zemljišča iz posesti. Vezati pravico do denacionalizacije na čas odvzema zemljišča iz posesti bi pomenilo odvzeti pravico do denacionalizacije vsem tistim, ki jim je bilo stavbno zemljišče podržavljeno leta 1958, odvzeto iz posesti pa šele po letu 1963 oziroma po letu 1968. Iz določbe 32. člena Zden ne izhaja, da tisti, ki so dobili izplačano odškodnino za iz posesti odvzeto stavbno zemljišče (oziroma za odvzem pravice uporabe na tem zemljišču), po navedenem obdobju ne bi mogli biti upravičenci po ZDen.

Stališče ustavnega sodišča v isti odločbi je tudi, da bi moral v primerih, ko je bila odvzeta tudi pravica uporabe na zemljišču, upravičenec do denacionalizacije biti tudi tisti, ki mu je bila pravica odvzeta, ne glede na to, ali je to prejšnji lastnik zemljišča ali tisti, ki je pravico uporabe od prejšnjega lastnika pridobil na podlagi pravnega posla ali z dedovanjem. Pravni položaj oseb, ki jim je bila odvzeta pravica uporabe, je zato enak pravnemu položaju prejšnjega lastnika nacionaliziranega zemljišča. Zato so tudi te osebe upravičenci do denacionalizacije.

Glede na navedeno in upoštevaje dejansko stanje navedeno v izpodbijani sodbi, je sodišče napačno uporabilo določbe ZDen. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 3. točke 2. odstavka 74. člena ZUS izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbi ugodilo in odpravilo odločbo tožene stranke. Tožena stranka bo morala zadevo ponovno obravnavati, pri tem pa bo vezana na pravno mnenje in stališče pritožbenega sodišča, navedeno v tej sodbi.