Jedro

Procesna predpostavka za izdajo začasne odredbe je obstoj upravnega spora. Če ta ni sprožen, se zahteva za izdajo začasne odredbe zavrne.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani kot sodišče prve stopnje zavrglo vlagateljevo zahtevo za izdajo začasne odredbe z dne 26.9.2005, dopolnjeno dne 9.11.2005, z obrazložitvijo, da upravni spor ne obstaja. Zato ni izpolnjena procesna predpostavka za vložitev zahteve za odložitev izvršitve upravnega akta do izdaje sodne odločbe.

Vlagatelj v pritožbi poudarja, da je vseskozi navajal, da se katastrski dohodek ne ujema s katastrom. V posledici tega ni dobil subvencij. Kmetijska zbornica ni naredila ničesar. Upravni spor je bil sprožen. Zadevo je potrebno enkrat urediti. Vztraja je pri tem, da se izda zahtevana začasna odredba.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o upravnem sporu (ZUS) v 69. členu pozna dve obliki začasne odredbe, ki pomenita začasno varstvo tožnika. Toda pri obeh začasnih odredbah je temeljna procesna predpostavka, da je sprožen upravni spor. Ta procesna predpostavka v konkretnem primeru tudi po presoji pritožbenega sodišča ni izpolnjena.

Iz predloženih spisov izhaja, da je vlagatelj dne 26.9.2005 pri Upravnem sodišču RS v Ljubljani in Vrhovnem sodišču RS podal novo (enako) vlogo, označeno kot "Takojšnja izdaja začasne odredbe ...". V slednji je navedel, da ima zaradi katastrskega dohodka na svoji kmetiji vedno težave in samo plačila od tega, subvencije pa ni dobil, ker se podatki o površinah ne ujemajo s tistimi v katastru. V zadevi zato zahteva takojšnjo izdajo začasne odredbe. Ker je bila vloga z dne 26.9.2995 nerazumljiva, je sodišče potem, ko je prejelo spis z Vrhovnega sodišča RS, vlagatelja pozvalo, naj jo ustrezno dopolni in mu med drugim tudi naložilo, naj jasno opredeli sporno razmerje ter predloži akt, ki ga izpodbija oziroma v zvezi s katerim zahteva izdajo začasne odredbe. Vlagatelj je v vlogi z dne 9.11.2005 smiselno navedel, da zahteva začasno odredbo v zvezi z izterjavo članarine za članstvo v Kmetijsko gozdarski zbornici.

Iz predloženih spisov tudi izhaja, da je vlagatelj že 11.11.2004 pri upravnem sodišču v Ljubljani podal vlogo, ki pa jo je sodišče s sklepom z dne 14.3.2005 zavrglo po tem, ko je vlagatelj tudi po pozivu ni ustrezno dopolnil in popravil. Odločitev o zavrženju vloge vlagatelja je bila predmet pritožbene presoje Vrhovnega sodišča RS v zadevi I Up 1408/2005 dne 1.12.2005 in je Vrhovno sodišče RS kot pritožbeno sodišče pritožbo vlagatelja zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep. Navedeni sklep je zato pravnomočen. Vloga z dne 26.9.2005 je enaka vlogi z dne 11.11.2004. Navedeno pa pomeni, da z navedeno vlogo ni izkazano, da bi bil upravni spor sprožen. Vlagatelj tudi ni predložil nobenega drugega dokaza o tem, da obstoji kakršenkoli upravni spor, ki bi se nanašal na njegovo vlogo (zahtevo) z dne 26.9. in 9.11.2005. Ker je v upravnem sporu zahteva za izdajo začasne odredbe vezana na sproženi upravni spor, v konkretnem primeru pa ta ne obstoji, kot je to pravilno presodilo sodišče prve stopnje, je pravilna odločitev, da se zahteva za izdajo začasne odredbe zavrže. Tudi pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Vlagatelj zahteve (pritožnik) ni izkazal, da bi upravni spor obstojal. To pa je tista odločilna in pravilno presojena bistvena okoliščina, relevantna v tej zadevi.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot pritožbeno sodišče na podlagi določb 69. in 68. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.