Jedro

Zatrjevanje, da je menica nična, ker je podpis zgolj parafa, ni pa zapisan v celoti kot ime in priimek zakonitega zastopnika oziroma drugodolžnika, ne pomeni pravnorelevantnih trditev.

Menica, ki je opremljena s podpisi meničnih zavezancev, ni nična.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep spremeni tako, da se ugovora zavrneta.

II. Dolžnika sta solidarno dolžna povrniti upniku njegove nadaljnje stroške tega pritožbenega postopka v višini 100,00 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je svoj sklep o izvršbi z dne 26. 3. 2012 za oba dolžnika razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo Okrožno sodišče v Kranju v pravdnem postopku.

2. Zoper navedeni sklep vlaga upnik pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče upoštevalo ugovora dolžnikov kljub temu, da nista predložila dokaze ter da je ugovor neutemeljen in neobrazložen. Navaja, da dolžnika obveznosti po menici ne nasprotujeta, želita pa sodišče prepričati, da je menica nična, ker podpisa na menici nista čitljiva, kar pa ne podkrepita z dokazi. V nadaljevanju obrazlaga, da je upnik dne 26. 03. 2012 vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - indosirane lastne menice. Menica je bila izdana dne 01. 02. 2011 remitentu E. d.o.o., dne 05. 05. 2011 pa jo je le-ta indosiral na družbo R. d.o.o.. Ob zapadlosti dne 13. 07. 2011 je indosatar menico poslal na uvnovčenje domiciliatu. Banka S. d.d. je menico vrnila indosatarju neunovčeno z obrazložitvijo, da menični dolžnik na transakcijskem računu nima kritja. V kolikor bi bila menica nična, je banka ne bi unovčevala. M. Z. je menico lastnoročno podpisal kot zakoniti zastopnik pravne osebe Z. d.o.o. in kot fizična oseba - porok. Poleg menice je upniku E. d.o.o. predložil tudi menično izjavo in pooblastilo za unovčitev menice - iz katere je jasno razvidno, da je podpis, s katerim se je M. Z. podpisal kot direktor in avalist enak in je enak tudi podpisoma na menici. V raziskavi "Lastnoročni podpis in njegov vpliv na elektronsko poročanje" mag. Janez Toplišek povzema, "da dokler ni ugotovljeno, da podpis na menici ni izviren, velja domneva, da je menica napisana pravilno." Priglaša stroške takse za pritožbo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Podan je pritožbeni očitek nepravilne uporabe materialnega prava s strani sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je namreč napačno presodilo, da sta oba ugovora dolžnikov obrazložena in pri tem napačno uporabilo prvi in drugi odstavek 61. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). V skladu z drugim odstavkom 53. člena v zvezi s prvim in drugim odstavkom 61. člena ZIZ mora biti ugovor obrazložen, ter mora v njem dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Ugovor, s katerim dolžnik izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti ali v delu, v katerem mu je naloženo plačilo terjatve, je obrazložen, kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična in zanje predlaga dokaze (primerjaj še načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, sprejeto na občni seji dne 9. 12. 1999). Da je mogoče ugovor šteti kot obrazložen, mora torej biti določen, vsebovati mora konkretna dejstva in predlagani morajo biti dokazi, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki so zatrjevana v ugovoru. Po mnenju pritožbenega sodišča dolžnika v ugovoru nista navedla vseh konkretno pravnorelevantnih dejstev, prav tako nista predložila dokazov. Drži namreč pritožbena trditev, da dolžnika v ugovoru ne zatrjujeta, da menice nista podpisala, ampak le trdita, da podpisa na menici nista čitljiva, kar pa niti ne podkrepita z nobenimi dokazi. V kolikor trdita, da podpisa na menici nista čitljiva in da naj bi bila zaradi tega menica nična, bi morala, v kolikor s samo menico ne razpolagata in je ne moreta predložiti, ker je pri nasprotni stranki, kot dokazni predlog v smislu 227. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ predlagati sodišču, da naj sodišče listino zahteva od upnika, da jo predloži v spis. Torej če bi že sama trditev, da je menica nična zaradi nečitljivega podpisa, predstavljala pravnorelevantno trditev (kar pa po mnenju višjega sodišča ne), potem ugovor dolžnikov ni mogoče šteti za obrazložen, ker nima ustreznih dokaznih predlogov. Ne glede na navedeno pa, kot je višje sodišče že zgoraj omenilo, drži tudi pritožbena trditev, da zgolj zatrjevanje, da je menica nična, ker je podpis zgolj parafa, ni pa zapisan v celoti kot ime in priimek zakonitega zastopnika oziroma drugodolžnika, ne pomeni pravnorelevantnih trditev. Bistvena sestavina menice je podpis meničnih zavezancev in vsako menico mora podpisati njen izdajatelj - trasant (3. člen Zakona o menici). Menica, ki je opremljena s podpisi meničnih zavezancev, ni nična. Niti Zakon o menici niti genovski enotni menični zakon ne določa natančno podpisa meničnega zavezanca. Iz poročila redakcijskega komiteja, ki je prispeval enotni matični zakon, izhaja, da se kot podpis šteje vsak materialni znak na menici, ki je namenjen identifikaciji osebe, ki je takšno stvar zapisala na papir skladno z običaji države (primerjaj Jožko Žiberna, Menica, sedma spremenjena izdaja, GV Ljubljana, stran 44 in 45).

5. Ker je višje sodišče ob presoji ugovornih navedb ugotovilo, da ugovor ni obrazložen, je pritožbi upnika ugodilo in odločitev sodišča prve stopnje, upoštevaje peti odstavek 62. člena ZIZ in 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, spremenilo tako, da se ugovor obeh dolžnikov zavrne.

6. Upnik je v pritožbi predlagal tudi povrnitev takse za pritožbo. Glede na uspeh upnika s pritožbo je sodišče upniku priznalo takso za pritožbo v znesku 100,00 EUR in navedene stroške naložilo v plačilo dolžnikoma (prvi odstavek 165. člena ZPP in šesti odstavek 38. člena ZIZ).