Jedro

Zahteve za povrnitev stroškov postopka v primeru, ko je bila ta dana v določenem roku po zaključku glavne obravnave, ki ga je stranki dalo sodišče, ni mogoče šteti kot prepozne.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sklepa potrdita.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom VIII Pg 384/2018 z dne 15. 3. 2021 tožeči stranki naložilo, da je dolžna toženi stranki plačati stroške postopka v višini 1.273,49 EUR z obrestmi (I. točka izreka) in zavrnilo zahtevo stranskega intervenienta za povračilo stroškov (II. točka izreka). S sklepom VIII Pg 384/2018 z dne 31. 3. 2021 pa je tožeči stranki naložilo, da je dolžna toženi stranki plačati še stroške postopka v višini 112,00 EUR z obrestmi.

2. Tožeča stranka je zoper I. točko izreka sklepa z dne 15. 3. 2021 in zoper sklep z dne 31. 3. 2021 pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sklep z dne 15. 3. 2021 v izpodbijanem delu, sklep z dne 31. 3. 2021 pa v celoti razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnica očita sodišču prve stopnje, da je toženi stranki z izpodbijanima sklepoma priznalo stroške postopka, čeprav jih ta ni pravočasno priglasila. Navaja, da mora stranka po določbi tretjega odstavka 163. člena ZPP zahtevati povrnitev stroškov najpozneje do konca glavne obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških. Trdi, da je sama na glavni obravnavi dne 7. 7. 2020 specificirano priglasila stroške postopka, medtem ko jih tožena stranka in stranski intervenient nista in sta se zavezala slednje storiti v roku treh dni. Za priglasitev stroškov v roku treh dni po zaključku glavne obravnave pa ni pravne podlage, saj je rok iz tretjega odstavka 163. člena ZPP zakonski, zaradi česar ga sodišče ne more in ne sme podaljšati.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na naroku za glavno obravnavo, ki se je opravil dne 7. 7. 2020, toženi stranki res dopustilo, da priglasi stroške v roku treh dni. Tožena stranka je v navedenem roku, dne 10. 7. 2020, stroškovnik predložila.

7. Pritožnica pravilno navaja, da so roki, ki jih v zvezi s povrnitvijo stroškov določa ZPP zakonski, ne pa sodni, in jih sodišče ne more podaljševati. Če pa je sodišče stranki odobrilo podaljšanje roka za vložitev stroškovnika, se je ta utemeljeno zanesla, da je bilo tako dejanje v skladu z zakonom. Odločitev o nedovoljenosti stroškovnega zahtevka bi zato posegla v ustavno načelo pravne varnosti.1 Zato zahteve za povrnitev stroškov postopka v primeru, ko je bila ta dana v določenem roku po zaključku glavne obravnave, ki ga je stranki dalo sodišče, ni mogoče šteti kot prepozne. Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 7. 7. 2020 pa tudi ne izhaja, da bi tožeča stranka takšnemu postopanju sodišča oporekala.

8. Pritožnik se v podporo svojemu stališču, da sodišče rokov za povrnitev stroškov ne more in ne sme podaljšati, sklicuje na odločbe VSM I Cp 641/2020, VSL I Cp 1325/2017, VSL I Cp 539/2015 in VSL II Cpg 1117/2016. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je šlo v zadevah VSM I Cp 641/2020, VSL II Cpg 1117/2016 in VSL I Cp 1325/2017 za drugačno dejansko situacijo od obravnavane. Iz obrazložitve sklepa VSL I Cp 539/2015 pa je smiselno razbrati enako stališče, kot ga je sprejelo višje sodišče v obravnavani zadevi. Stroške odgovora na tožbo ter stroške pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani VIII Pg 384/2018 z dne 16. 8. 2018 pa je tožena stranka tudi sicer priglasila že v navedenih vlogah.

9. Sklep VIII Pg 384/2018 z dne 31. 3. 2021 predstavlja dopolnilni sklep, saj je sodišče prve stopnje z njim odločilo o stroških, ki jih je tožena stranka priglasila v svojem stroškovniku z dne 5. 7. 2020, vendar jih sodišče prve stopnje v sklepu z dne 15. 3. 2021 ni upoštevalo. Zato je sklep utemeljeno izdalo.

10. Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijana sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

11. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Prav tako tožena nosi sama svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni pripomogla k rešitvi le-te (prvi odstavek 155. člena ZPP).

1 Tako Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2005, stran 57.