Jedro

Upnik ne more preklicati umika predloga za izvršbo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. VI Ig ..... z dne 22.2.1994 dovolilo izvršbo, ki jo je s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine z dne 15.2.1994 predlagal upnik. Z vlogo z dne 9.3.1994, ki jo je sodišče prejelo naslednjega dne, torej 10.3.1994, je upnik v celoti umaknil svoj zahtevek do dolžnika.

Istega dne je sodišče prejelo tudi delni umik upnikovega predloga za izvršbo. Ker je upnik v celoti umaknil predlog za izvršbo, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom izvršbo ustavilo in razveljavilo vsa izvršilna dejanja.

Upnik v pritožbi navaja, da je zaradi napake v finančni evidenci pomotoma dne 9.3.1994 umaknil predlog za izvršbo v celoti. Dan kasneje, to je 10.3.1994, vendar še pred izdajo izpodbijanega sklepa o ustavitvi izvršbe z dne 17.3.1994, pa je upnik podal delni umik predloga za izvršbo. Smiselno predlaga spremembo sklepa tako, da izpodbijani sklep ostane delno v veljavi za zakonite zamudne obresti od glavnice v znesku 36.853,20 SIT ter za izvršilne stroške v znesku 16.719,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa z dne 22.2.1994 dalje do plačila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je prvostopno sodišče pravilno uporabilo 1. odst. 37. čl. Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIP), ki med drugim določa, da lahko upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo. Sodišče prve stopnje je na podlagi 2. odst. istega člena tako izvršbo ustavilo, saj je pritožnik z vlogo z dne 9.3.1994, ki jo je sodišče prejelo dne 10.3.1994, v celoti umaknil svoj predlog.

V izvršilnem postopku velja načelo dispozitivnosti strank: postopek izvršbe se uvede na predlog upnika (1. odst. 2. čl. ZIP).

Prav iz zgoraj citiranega določila 37. čl. ZIP pa izhaja, da se postopek po volji strank z umikom predloga tudi konča. Upnik pa lahko po 3. odst. tega člena po umiku predloga vloži nov predlog za izvršbo, zaradi česar je po oceni pritožbenega sodišča umik upnikovega predloga potrebno šteti za nepreklicnega. Glede na to, da je upnik svoj predlog v celoti umaknil, je kasnejši delni umik prav zato tudi po oceni pritožbenega sodišča brez pravnih posledic, zaradi česar pritožbeno sodišče tudi ni sprejelo pritožbenih trditev v tej smeri.

Ker tako navedbe pritožbe niso utemeljene, je pritožbo višje sodišče po 2. točki 380. čl. ZPP v zvezi s 14. členom ZIP kot neutemeljeno zavrnilo, saj tudi ni ugotovilo bistvenih kršitev določb postopka in 2. odst. 354. čl. Zakona o pravdnem postopku in napačne uporabe materialnega prava, na kar mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 14. členom ZIP).