Jedro

Zgolj nezadovoljstvo predlagatelja z odločitvijo Okrožnega sodišča v A in posledično nezaupanje v pristojno Višje sodišče v A ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti na drugo višje sodišče v državi.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik predlaga določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje o njegovi pritožbi (po možnosti Višjega sodišča v Ljubljani), ker naj bi bil v postopku na prvi stopnji grdo prevaran in oškodovan. Pošteno sojenje bo po njegovem mnenju možno samo, če o njegovi pritožbi odloča drugo višje sodišče na območju Republike Slovenije. Trdi, da je izpodbijana zavrnilna sodba nezakonita in nepravilna ter da gre za popolno presenečenje, kar jasno kaže, da je bilo sojenje izrazito pristransko.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku). Delegacijo je torej mogoče dopustiti predvsem takrat, kadar bi bila določitev drugega pristojnega sodišča smotrna zaradi razlogov ekonomičnosti ter v tistih primerih, ko je objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samo zadevo, ampak lahko nanjo vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Predlagatelj delegacije mora zato navesti in utemeljiti konkretne razloge in okoliščine, ki se nanašajo na prav vse sodnike stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ki bi lahko pri razumnem človeku in v očeh javnosti ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti sojenja na tem sodišču. 4. Zgolj nezadovoljstvo predlagatelja z odločitvijo Okrožnega sodišča v Mariboru in posledično nezaupanje v pristojno Višje sodišče v Mariboru ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti na drugo višje sodišče v državi. Odpravi dvoma v pravilnost odločitev posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper njihove odločbe, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Ker se predlagatelju (tožniku) poraja dvom v pravilnost odločitve prvostopenjske sodnice in v njeno nepristranskost, se je pravilno poslužil vložitve pravnega sredstva (pritožbe) zoper prvostopenjsko odločitev. Institut delegacije pristojnosti pa pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno (po sodni praksi so taki denimo primeri, ko je ena od strank zaposlena na sodišču in podobno).

5. Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.