Jedro

Ker se je stranski intervenient obravnave udeležil, ni utemeljen pritožbeni očitek, da je bil nepravilno vabljen. Ni mu bila odvzeta nobena pravica do udeležbe v postopku in podajanja izjav.

Sodišče druge stopnje pritrjuje stališču v izpodbijani sodbi, da bi družbeniki, katerih poslovni delež predstavlja najmanj desetino osnovnega kapitala, smeli zahtevati sklic skupščine, če direktor ne bi hotel sklicati skupščine (prvi odstavek 511. člena ZGD-1). Ker pa stranski intervenient niti ni poskušal zahtevati od direktorja sklica skupščine, pritožbeni očitek, da je sodišče napačno uporabilo določbo tretjega odstavka 511. člena ZGD-1, ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba in sklep potrdita.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku na ničnost sklepov 10 skupščine tožene stranke z dne 26. 9. 2006, ki glasi: Sklep št. 1: Potrdi se poročilo o uresničevanju sklepov 9. skupščine družbe.

Sklep št. 2:

1. Odpovejo se pooblastila odvetniku X. X., ..., za zastopanje družbe v sledečih pravdnih zadevah pri Okrožnem sodišču Kranj: - I Pg 38/2006 - I Pg 656/2004 - I Pg 214/2005 - I Pg 358/2005 - I Pg 32/2006 - I Pg 115/2006

2. Odpovejo se pooblastila odvetniku X. X., ..., za zastopanje družbe v sledečih delovno pravnih zadevah pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, enota Kranj: - Pd 282/2004 - Pd 283/2004

3. Odpovejo se pooblastila odvetniku X. X., ..., za zastopanje družbe v sledečih nepravdnih zadevah pri Okrožnem sodišču v Kranju: - Ng 1/2005 - Ng 12/2005

4. Skupščina družbe ugotavlja, da je odvetnik X. X. zlorabil pooblastila družbe in je vseskozi zastopal družbo mimo upoštevanja pravnih predpisov, etičnih pravil odvetništva in z naklepom pridobitve premoženjske koristi.

5. Skupščina družbe pooblašča prokurista družbe J. Z., da izdela pregled X. X. plačanih storitev za v točkah 1 - 3 navedene pravdne, delovnopravne in nepravdne zadeve in postavitev odškodninskih in ostalih zahtevkov, ki izhajajo iz samovoljnega in malomarnega ravnanja.

Sklep št. 3: Skupščina družbe sprejema izhodišča za letni načrt družbe za leto 2007 Sklep št. 4: Imenuje se inventurna komisija za izdelavo Poročila direktorja o terjatvah in obveznostih neprofitne stanovanjske organizacije in nepremičnin v upravljanju družbe za obdobje od januarja 1990 do 30. 9. 2006 v sestavi: - Predsednica: A. Z. - Član: K. Z - Član: M. K. Sklep št. 6: 6/1. A. A., ..., se razreši kot direktor družbe 6/2. A. A. se odpove pogodba o zaposlitvi direktorja 6/3. Pooblašča se prokurista družbe J. Z., da naroči izvedeniško mnenje o vseh vrstah škod, ki jih je direktor sodnega registra Kranj povzročil v družbi v obdobju, ko je družbo upravljal sodni register in ga predloži v obravnavo in potrditev skupščini družbe.

6/4. Potrdilo se sledeči pozitivni sklepi 3. skupščine družbe z dne 15. 7. 2004: - Sklep štev. 4: Skupščina družbe potrjuje Poročilo direktorja družbe o dogajanjih v javnosti ter o poslovanju družbe za obdobje 1. 1. 2003 - 30. 4. 2004 - Sklep štev. 6: Skupščina družbe potrjuje bilanco stanja terjatev in obveznosti družbe na datum 30. 4. 2004 - Sklep štev. 10/3: Skupščina družbe se strinja, da se v soinvestitorskih odnosih proda 1/2 že pridobljenih prostorov v sodišču na J. (brez prostorov zemljiške knjige) po ceni najmanj 350 EUR/m2 sedanjega staja stanovanjskih prostorov - Sklep štev. 10/6: Skupščina družbe se strinja z oddajo v najem nepremičnin na naslovu H. 37 c v lasti družbe družbi I., d.o.o., B. na naslovu H. 37 c za določen čas do 31. 12. 2005 s sledečimi najemninami: proizvodni in skladiščni prostori: 3 EUR/m2, pisarniški prostori: 5,5 EUR/m2, zemljišče: 1 EUR/m2 ter s tem, da se 1/2 mesečne najemnine vlaga v posodobitev in preureditev nepremičnin.

- Sklep štev. 11: Direktorju družbe se ne podeli razrešnica, pač pa podaljša mandat, ki mu je potekel dne 19. 4. 2004 do 31. 12. 2004, oziroma do vpisa pravnih posledic delitve družbe z oddelitvijo v sodni register.

6/5. A. A., ..., se odvzamejo pooblastila za dvigovanje pošte družbe 6/6. A. A., ..., se odvzamejo pooblastila za izvajanje plačilnega prometa družbe pri vseh poslovnih bankah, pri katerih ima družba odprt transakcijski račun 6/7. Prokuristi J. Z., ..., se podeljuje pooblastilo za dvigovanje pošte družbe 6/8. Prokuristi J. Z., ..., se podeljuje pooblastilo za izvajanje plačilnega prometa družbe pri vseh poslovnih bankah, pri katerih ima družba odprt transakcijski račun.

Sklep št. 7: Z dnem 30. 9. 2006 se vzpostavi terjatev v obliki zahteve izročitve dokumentacije za vpis etažne lastnine po seznamu pogodb, za katere so naročniki iz 62 večstanovanjskih hiš plačali svoje, s pogodbo opredeljene obveznosti družbenikoma B. S. in M. O. z rokom izpolnitve 8 dni. V kolikor družbenika ne izpolnita svoje obveznosti v roku 8 dni, se vzpostavi do družbenikov B. S. in M. O. terjatev družbe, ki v nominalnem znesku na datum 30. 6. 2004 znaša 36.414.000 SIT. V enakem znesku se v računovodskih izkazih vzpostavijo obveznosti do naročnikov storitev," (I. točka izreka)." Nadalje je sodišče prve stopnje ugovor zoper sklep o izdani začasni odredbi istega sodišča opr. št. I Pg 355/2006-25 z dne 4.12.2006, zavrnilo (II. točka izreka).

Sklenilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti nastale pravdne stroške v znesku 783,97 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodne odločbe dalje do plačila, v 15 dneh, pod izvršbo (III. točka izreka).

Bistveni razlogi sicer zelo obširne in temeljito obrazložene izpodbijane sodbe so, da stranski intervenient ne bi smel sklicati 10 skupščine tožene stranke z dne 26. 9. 2006, ker ni bil njen direktor. S pravnomočno in izvršljivo sodbo Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. I Pg 38/2006 z dne 24. 8. 2006 (B60) pa mu je bilo tudi izrecno prepovedano izvrševati dejanje direktorja (točka 58 obrazložitve). Sporne skupščine tožene stranke ne bi smel sklicati tudi kot njen družbenik, katerega delež presega 10% osnovnega kapitala. Pogoji iz 511. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) niso bili izpolnjeni. Prvi odstavek 511. člena ZGD-1 namreč določa, da družbeniki, katerih poslovni delež predstavlja najmanj desetino osnovnega kapitala, smejo zahtevati sklic skupščine, pri tem pa morajo navesti zadeve o katerih naj bi skupščina odločala. Zakon torej določa, da družbeniki, ki imajo najmanj v zakonu določen kapitalski delež, sicer smejo zahtevati sklic skupščine. To pravico pa jim zakon daje le tedaj, če njihova zahteva, naslovljena na zakonitega zastopnika družbe, ni bila sprejeta. Stranski intervenient kot družbenik pa ni niti navedel in dokazal, da je od zakonitega zastopnika tožene stranke zahteval sklic skupščine in da bi bila njegova zahteva zavrnjena. Zato je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da kot družbenik ni bil upravičen sklicati sporne skupščine (tretji odstavek 511. člena ZGD-1, 51. točka razlogov).

2. Zoper sodbo in sklep se je pravočasno pritožil stranski intervenient in jo izpodbijal iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo in sklep spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne in ugodi ugovoru zoper začasno odredbo I Pg 355/2006-25 z dne 4. 12. 2006 ter predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe zavrne. Podrejeno pa je predlagal, da sodišče druge stopnje sodbo in sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pravdni stranki na pritožbo stranskega intervenienta nista odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje uvodoma pojasnjuje, da odloča v pritožbenem postopku v vsaki posamični zadevi posebej. Zato sodišče druge stopnje ni dolžno odgovarjati na obširne pritožbene razloge, ki jih uveljavlja pritožnik, ne nanašajo pa se konkretno na izpodbijano sodno odločbo. Zato sodišče druge stopnje ni v tem postopku obravnavalo poteka vsega dogajanja pri toženi stranki od lastninskega preoblikovanja do izdaje izpodbijane odločbe. Sodišče druge stopnje ni prezrlo utemeljitve pritožbe v točki A uvodne navedbe, točki B kršitve pristojnosti in opuščanja nalog gospodarskega sodišča v zadevah tožene stranke od 19. 8. 2004 do sedaj (stran 1 - 3 pritožbe), vendar pa jih zato, ker se ne nanašajo na odločanje v konkretni zadevi, to je v zvezi z ničnostjo skupščinskih sklepov 10 skupščine z dne 26. 9. 2006, šteje kot pravno neodločilnega pomena in nanje ni dolžno odgovarjati (prvi odstavek 360. člena ZPP).

6. Poravnalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo 4. 6. 2008 (redna št. 50) sta se udeležila stranski intervenient in A. Z. Ker sta se postopka udeležila, A. Z. je sicer trdila, da je direktorica tožene stranke na podlagi sklepa 27. skupščine družbe z dne 18. 9. 2007 ter stranski intervenient, ni utemeljen pritožbeni očitek, da sta za ta narok izvedela iz javne objave sodišča. Ker sta se oba obravnave udeležila, ni utemeljen pritožbeni očitek, da sta bila nepravilno vabljena. Ni jima bila odvzeta nobena pravica do udeležbe v postopku in podajanja izjav. Zato smiselno uveljavljana bistvena postopkovna kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Stranski intervenient, ki je intervencijo priglasil 4. 1. 2007 (red. št. 35), to je pred razpisom naroka 4. 6. 2008 (red. št. 46), bi sicer moral biti povabljen na obravnavo (smiselno drugi odstavek 200. člena ZPP). Sodišče druge stopnje le še poudarja, da kar se tiče pravilnega vabljena tožene stranke se subjektu vpisa v sodni register vroča na naslovu, ki je vpisan v register (tretji odstavek 139. člena ZPP). Vročanje subjektu vpisa, to je toženi stranki za obravnavo 4. 6. 2008 je bilo pravilno (primerjaj vročilnico k redni št. 46 za toženo stranko).

7. Sodišče je s sklepom 5. 9. 2012 (redna št. 66) postopek prekinilo do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku, ki se je vodil pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. I Pg 287/2006. Sodišče se je namreč odločilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP). Zoper ta sklep tožena stranka ni vložila pritožbe in je postal pravnomočen. Uveljavljanje pritožbenih razlogov zoper končno odločbo torej ni dopustno.

8. Pritožnik uveljavlja v pritožbi, da sodišče ne bi smelo na prvem naroku za glavno obravnavo 20. 9. 2016 (redna št. 97) dovoliti strankam, da vlagajo nove pripravljalne vloge s prekludiranimi dokazi, ki jih na naroku za glavno obravnavo 4. 6. 2008 ni bilo. Slednjim pritožbenih razlogom sodišče druge stopnje ne more slediti, ker je sodišče prvi narok dejansko opravilo 20. 9. 2016 in ne 4. 6. 2008. Iz zapisnika slednjega naroka (l. št. 104 do 108) namreč izhaja le, da je sodišče na zapisnik sprejelo trditve pravdnih strank in stranskega intervenienta o zastopanju tožene stranke in o poteku številnih pravdnih postopkov, ki so tedaj tekli med strankama. Sodišče prve stopnje je ta narok preložilo za nedoločen čas, ker se je moralo seznaniti z vsemi zadevami ter odločiti najprej o zastopanju tožene stranke in ali bi dovolilo stransko intervencijo na strani tožene stranke.

9. Pravdni stranki sta lahko na prvem naroku za glavno obravnavo 20. 9. 2016 navedli vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njunih razlogov, ponudili dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njunih navedb in se izjavili o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke (prvi odstavek 286. člena ZPP).

10. Sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje razlogom v izpodbijani sodbi (točki 56. in 57.), ki se nanašajo na vprašanje ali je bil stranski intervenient upravičen sklicati 10 skupščino tožene stranke in kakšno je bilo zastopanje strank v tem času (26. 9. 2006). Sodišče druge stopnje ne odgovarja na pravno neodločilne pritožbene razloge o sporih v zvezi z zastopanjem tožene stranke, ki so že pravnomočni ( I Pg 38/2006 z dne 24. 8. 2006), ko je bilo stranskemu intervenientu prepovedano izvrševati dejanja direktorja (C3). Sodišče druge stopnje ni dolžno odgovarjati na vztrajno ponavljanje stranskega intervenienta, da A. A. ni bil direktor tožene stranke. Sodišče druge stopnje namreč pritrjuje razlogom v izpodbijani sodbi, da je bil A. A. zastopnik tožene stranke (točka 57).

11. Ob tem sodišče druge stopnje še pripominja, da je v tako neurejenem pravnem stanju glede zastopanja tožene stranke, kot ga je sodišče prve stopnje podrobno opisalo v izpodbijani sodbi, zavzelo povsem pravilno materialno pravno stališče, da je iz sodnega registra razvidno, da je zastopnik tožene stranke A. A. Glede na množico sklepov in skupščin sklicanih s strani obeh strank je sodišče zaradi zaupanja v sodni register (ne glede na to, da je vpis direktorja v sodni register deklaratornega pomena) in načela pravne varnosti pravilno upoštevalo kot direktorja osebo, vpisano v sodni register (primerjaj še drugi odstavek 8. člena Zakona o sodnem registru, ZSreg).

12. Sodišče druge stopnje pritrjuje tudi stališču v izpodbijani sodbi, da bi družbeniki katerih poslovni delež predstavlja najmanj desetino osnovnega kapitala smeli zahtevati sklic skupščine, če direktor ne bi hotel sklicati skupščine (prvi odstavek 511. člena ZGD-1). Ker pa stranski intervenient v pritožbi niti ne nasprotuje navedenim razlogom, kar pomeni, da niti ni poskušal zahtevati od direktorja sklica skupščine, pritožbeni očitek, da je sodišče napačno uporabilo določbo tretjega odstavka 511. člena ZGD-1, ni utemeljen.

13. Sodišče druge stopnje še dodatno pojasnjuje, da v pritožbi stranski intervenient nenehno ponavlja vse spore ki so tekli med pravdnima strankama oziroma še posebej proti toženi stranki in, ki so že pravnomočno končani. Sodišče druge stopnje je zato odgovorila le na pravno odločilne pritožbene razloge, ki so navedeni v prejšnjih točkah te obrazložitve (prvi odstavek 360. člena ZPP).

14. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tudi ugovor tožene stranke (dolžnika) zoper izdano začasno odredbo. Ker stranski intervenient ni uveljavljal nobenih pritožbenih razlogov zoper ta sklep ga je sodišče druge stopnje preizkusilo le po uradni dolžnosti. Pri tem je tako glede sklepa in sodbe ugotovilo, da ti niso podani, ker je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo, pri tem pa ni storilo nobenih absolutnih postopkovnih kršitev (drugi odstavek 350., 366., člen ZPP in 15. ter 239. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ). Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo in sklep potrdilo (353. in 2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).