Jedro

Pritrditi gre sodišču prve stopnje, da je zahtevek tožnikov, da mora toženka takoj prenehati z vznemirjanjem lastninske pravice, nepopoln, ker je brez navedbe konkretnih motilnih dejanj ter zato nedoločen in neizvršljiv. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja tudi, da zgolj trditev, da toženka ni lastnica spornih nepremičnin, ne more utemeljiti zahtevkov tožnikov, saj niti ni jasno, ali tožnika vlagata tožbo zaradi vznemirjanja lastninske pravice ali zaradi motenja posesti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotno tožbo tožnikov z dne 14. 10. 2020 zavrglo z obrazložitvijo, da je nedopustna, nepopolna in nerazumljiva.

2. Tožnika z laično, obširno, mestoma nerazumljivo in nepovezano pritožbo z dopolnitvijo (list. št. 150 in 156) pravočasno izpodbijata sklep sodišča prve stopnje v celoti. V bistvenem zatrjujeta, da je njuna nasprotna tožba skladno s 183. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) dopustna ter da jo je sodišče prve stopnje protizakonito in protiustavno vodilo kot samostojno tožbo pod lažno opr. št. P 61/2020, saj bi moralo zadevi združiti. Nadalje, da je bila nasprotna tožba z dne 14. 10. 2020 vročena toženki, katera v zakonitem roku ni podala odgovora, zato bi sodišče moralo v predhodnem preizkusu ugotoviti, da je dopustna, saj je obrazložena, podani so tudi zahtevki, in bi moralo nemudoma izdati zamudno sodbo. Ker tega ni storilo, je kršilo določila ZPP, Ustave Republike Slovenije ter Evropske konvencije o človekovih pravicah, tožnikoma pa je odvzelo pravico do poštenega sojenja, glavne obravnave ter ustnega zaslišanja vseh prič. Zaradi takšnega ravnanja sodnikov na sodišču prve stopnje so sodniki Višjega sodišča v Ljubljani dolžni prijaviti kaznivo dejanje krivega sojenja, in če tega ne bodo storili, bodo prevzeli odgovornost za fizični obračun s sodnico sodišča prve stopnje, saj bo veliko ogoljufanih strank iz njenih sodnih postopkov hotelo z njo fizično obračunati. V pritožbi tožnika na več mestih prepišeta tožbene trditve in zahtevke ter obrazlagata vsebino pravdnih postopkov med pravdnimi strankami v zvezi z darilno pogodbo in oporoko zapustnice A. A. Predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v celoti razveljavi in nemudoma izda zamudno sodbo po 318. členu ZPP.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot izhaja iz podatkov spisa, sta tožnika 14. 10. 2020 (list. št. 1) zoper toženko vložila nasprotno tožbo zaradi vznemirjanja lastninske pravice – posesti in označila vrednost spornega predmeta na 5.000 EUR. Sodišče je zadevo vpisalo pod samostojno opravilno številko P 61/2020 ter s sklepom z dne 8. 4. 2021 (list. št. 120) tožnika pozvalo na dopolnitev in popravo tožbe ter ju skladno z določilom petega odstavka 108. člena ZPP opozorilo, da če tožbe ne bosta dopolnila in popravila, jo bo sodišče zavrglo. Tožnika sta nasprotno tožbo dopolnila in popravila (list. št. 122), sodišče prve stopnje pa jo je z izpodbijanim sklepom kljub popravi in dopolnitvi zavrglo, saj je ugotovilo, da je še vedno nedopustna, nepopolna in nerazumljiva. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in skladna s procesnimi določili.

5. Pritrditi gre pritožbi, da ima stranka skladno s 183. členom ZPP pravico vložiti nasprotno tožbo pod pogoji, ki so določeni v tem členu. Sodišče prve stopnje tožnikoma pravice do vložitve nasprotne tožbe ni odvzelo, a je imelo skladno s procesnimi določili dolžnost opraviti predhoden preizkus tožbe, torej je najprej moralo ugotoviti, ali je tožba dopustna, popolna in razumljiva. Šele po takšnem predhodnem preizkusu in izpolnjeni procesni predpostavki plačila sodne takse (ob upoštevanju pravnega instituta oprostitve le te, če so pogoji za oprostitev podani) je dopustno tožbo vsebinsko obravnavati. Pritožbene navedbe glede 183. člena ZPP so zato neutemeljene.

6. Sodišče prve stopnje je v 2. točki pravilno obrazložilo, da je bilo skladno s procesnimi določili dolžno nasprotno tožbo vpisati kot samostojno zadevo, kar tožnikoma ne jemlje pravice do sodnega varstva, zato so pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene. Neutemeljene pa so pritožbene navedbe tudi glede obveznosti združitve obeh zadev po tožbi P 9/2020 in nasprotni tožbi P 61/2020, saj je odločitev o združitvi skladno s 300. členom ZPP v pristojnosti sodišča in ne strank. Zgoraj je pojasnjeno, da mora tožba izpolnjevati procesne predpostavke (predhoden preizkus tožbe, plačilo sodne takse), preden jo lahko sodišče združi in vsebinsko obravnava skupaj z drugo zadevo. Zato so pritožbene navedbe glede tega, da bi sodišče zadevi po tožbi in nasprotni tožbi moralo združiti v skupno obravnavanje, prav tako neutemeljene.

7. Sodišče prve stopnje ne zanika, kar je razvidno tudi iz uradnega zaznamka na 1. strani nasprotne tožbe, da je bila vloga tožnikov, ki sta jo podala v zadevi P 9/2020 in je vsebovala nasprotno tožbo, vročena pooblaščencu toženke na naroku 14. 10. 2020. A zgolj navedeno še ne pomeni, da bi moralo sodišče po preteku 30 dni izdati zamudno sodbo, kot to navajata tožnika v pritožbi. Skladno z 277. členom ZPP mora tožena stranka na tožbo odgovoriti v 30 dneh od njene vročitve, a jo mora sodišče na to pozvati in jo izrecno opozoriti, da bo, če na tožbo ne bo odgovorila ali odgovor ne bo obrazložen, izdalo zamudno sodbo, s katero bo ugodilo tožbenemu zahtevku. Takšnega poziva pa s strani sodišča, kot izkazujejo podatki sodnega spisa, in ga tožnika niti ne zatrjujeta, toženki ni podalo, kar je razumljivo, saj je moralo najprej opraviti predhoden preizkus nasprotne tožbe. Toženka torej vse do današnjega dne ni bila pozvana, da naj poda odgovor na nasprotno tožbo, zato 30 dnevnega roka ni zamudila in je sodišče pravilno štelo, da ni pogojev za izdajo zamudne sodbe. Tudi te pritožbene navedbe so neutemeljene.

8. Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da je nasprotna tožba s popravkom nedopustna, nepopolna in nerazumljiva. Iz nje je komaj razbrati zahtevke, iz trditvene podlage pa ni moč ugotoviti, kaj tožnika želita povedati toženki in sodišču. Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da je zahtevek tožnikov, da naj sodišče tožbo v zadevi P 9/2020 zavrže zaradi tega, ker toženka, tam tožnica, nima aktivne legitimacije, nedopusten. Odločitev o zavrženju tožbe je v pristojnosti sodišča in s takšnim tožbenim zahtevkom tožnika skladno s 3. členom ZPP ne moreta razpolagati. Pri tem pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sodišče tožbe zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije ne zavrže, ampak je aktivna legitimacija stvar vsebinske obravnave, torej zavrnitve tožbenega zahtevka. Tožnikoma z navedeno odločitvijo tudi ni odvzeto sodno varstvo, saj imata možnost v zadevi P 9/2020 podati ugovor pomanjkanja aktivne legitimacije in bo takšen ugovor sodišče dolžno obravnavati ter se o njem izreči. 9. Pritrditi gre sodišču prve stopnje, da je zahtevek tožnikov, da mora toženka takoj prenehati z vznemirjanjem lastninske pravice, nepopoln, ker je brez navedbe konkretnih motilnih dejanj ter zato nedoločen in neizvršljiv. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja tudi, da zgolj trditev, da toženka ni lastnica spornih nepremičnin, ne more utemeljiti zahtevkov tožnikov, saj niti ni jasno, ali tožnika vlagata tožbo zaradi vznemirjanja lastninske pravice ali zaradi motenja posesti. Nadalje gre pritrditi sodišču prve stopnje, da je nerazumljiv in nejasen zahtevek tožnikov, da je toženka dolžna vrniti celoten lastninski nepremičninski delež, saj iz trditvene podlage, ki je nejasna, dotika pa se darilne pogodbe in oporoke zapustnice A. A., ni mogoče ugotoviti, na kateri podlagi tožnika podajata takšen zahtevek.

10. Sodišče prve stopnje je v predhodnem preizkusu nasprotne tožbe pravilno ugotovilo, da je ta delno nedopustna, delno nepopolna in delno nerazumljiva, in jo je pravilno zavrglo. Neutemeljeni so zato pritožbeni očitki, da je tožnika prikrajšalo za glavno obravnavo ter zaslišanje prič, saj se zaradi zavrženja tožbe sodišče prve stopnje v vsebinsko obravnavo zadeve utemeljeno ni spuščalo.

11. Ker pritožba tožnikov ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), jo je zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).