Jedro

Sodišče mora najprej pretehtati, ali vzporedno tekoča zadeva predstavlja predhodno vprašanje za zadevo, ki jo sodišče obravnava. Takšno tehtanje je prvo sodišče v izpodbijanem sklepu opravilo. Ustrezno je pojasnilo, da bo možno o obsegu skupnega pripadajočega zemljišča odločati šele, ko bo znan obseg posamičnega pripadajočega zemljišča k stavbi na naslovu N. 9.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek za določitev skupnega pripadajočega zemljišča k stavbam na naslovu Š. 2, 4, 6, 8, 10 in 12, A. 10 in 12, N. 3, 5, 7, 9, 11 in 13, H. 7 in 9 ter k podzemnemu garažnemu objektu K. 3, do pravnomočno zaključenega nepravdnega postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi na naslovu N. 9, ki se vodi pod opr. št. III N 363/2014. 2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo nasprotni udeleženec S. Poudarja, da je sklep vsebinsko napačen, ker posamičnega ali skupnega pripadajočega zemljišča na nepremičninah s parc. št. 1761/15, 1763/107 in 1761/13, vse k. o. X, ni mogoče določiti. Nepremičnina s parc. št. 1761/15 predstavlja zemljišče pod stavbo št. 3901 z naslovom N. 7, nepremičnina s parc. št. 1761/13 je prav tako zemljišče pod stavbo št. 3902 z naslovom N. 11, nepremičnina s parc. št. 1763/107 pa je zemljišče, na katerem je zgrajena javna cesta. Izpostavlja, da so etažni lastniki na naslovu N. 9 nasprotovali lastnemu predlogu za določitev skupnega pripadajočega zemljišča. Predlagatelji, ki so podali predlog za določitev skupnega in posamičnega pripadajočega zemljišča na nepremičninah, ki so predmet tega postopka, nimajo nobene stvarne podlage. Sodišče je ustvarilo pojma posamičnega in skupnega pripadajočega zemljišča, za katera ni nobene podlage v ZVEtL-u. Nasprotni udeleženec ni v nobenem pravnem razmerju s predlagatelji glede nepremičnin, ki so predmet tega postopka. Opozarja, da predlagatelji niso izkazali pravnega interesa – njihov interes je konkreten, brez veljavnega pravnega naslova. Iz predloga je razvidno, da pravno razmerje predlagateljev z nasprotnim udeležencem glede predmetnih nepremičnin ne obstaja; ZVEtL kot abstraktni pravni akt pa jim ne podeljuje stvarnih pravic. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Nasprotni udeleženci – etažni lastniki na naslovu N. 9 – v odgovoru na pritožbo pritrjujejo argumentaciji, pravnim naziranjem in zaključkom prvega sodišča. Predlagajo zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi določbe 26. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju: ZVEtL) je treba v obravnavani zadevi za odločanje uporabiti določbe Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP). Slednji v 8. členu določa, da lahko sodišče v primeru, kadar je odločba odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali pa kakšen drug pristojni organ, samo reši to vprašanje, če ni z zakonom določeno drugače. V primeru, ko se sodišče odloči, da predhodnega vprašanja ne bo reševalo samo, postopek prekine po 1. točki prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 37. členom ZNP.

6. Pritožbeni očitki se nanašajo predvsem na vsebinsko obravnavo predloga za določitev pripadajočega zemljišča. Pritožba izpostavlja nekatere izmed nepremičnin, na katerih posamičnega ali skupnega pripadajočega zemljišča ni mogoče določiti. Predmetna zatrjevanja pa v tej fazi postopka še niso merodajna. Enako velja glede pritožbenih zatrjevanj o odsotnosti stvarne podlage predlagateljev za podani predlog, kot tudi za zatrjevanja, da pritožnik ni v nobenem pravnem razmerju s predlagatelji glede nepremičnin, ki so predmet tega postopka.

7. V obravnavani zadevi je bistveno, ali je sodišče navedlo vse pravno relevantne razloge za svojo odločitev. Sodišče nima absolutne diskrecijske pravice pri odločitvi, da predhodnega vprašanja ne bo reševalo samo, temveč bo postopek prekinilo. Najprej mora pretehtati, ali vzporedno tekoča zadeva predstavlja predhodno vprašanje za zadevo, ki jo sodišče obravnava. Takšno tehtanje je prvo sodišče v izpodbijanem sklepu opravilo. V 4. točki obrazložitve je pojasnilo, da bo možno o obsegu skupnega pripadajočega zemljišča odločati šele, ko bo znan obseg posamičnega pripadajočega zemljišča k stavbi na naslovu N. 9, pri čemer se ta zadeva obravnava kot samostojni predlog. Opozorilo je, da bodo meje posamičnega pripadajočega zemljišča deloma tudi meje skupnega pripadajočega zemljišča. Pritožnik takšnega razlogovanja ne napada in zgolj opozarja na nezmožnost določitve pripadajočega zemljišča na določenih nepremičninah, kar pa z vsebino izpodbijanega procesnega sklepa ni povezano, lahko pa bo svoja vsebinska nasprotovanja predočil v nadaljevanju postopka oz. v zadevi III N 363/2014, ki se obravnava posebej.

8. Ker pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

9. V odločitvi o zavrnitvi pritožbe je vsebovana tudi odločitev o priglašenih pritožbenih stroških pritožnika.