Jedro

V obravnavanem primeru zaradi sklenjene poravnave, s katero je tožnica pristala, da nosi svoje stroške postopka, terjatev do nasprotne stranke ni nastala, zato tudi ni mogla preiti na RS v skladu z določbo 46. člena ZBPP. S tem pa je tožnica glede na povsem enotno sodno prakso postala glavna zavezanka za izpolnitev obveznosti za vračilo stroškov, izplačanih za BPP, v celotni višini izplačanih stroškov.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je s I. točko izreka izpodbijanega sklepa odločila, da je tožnica dolžna v roku 15 dni od prejema tega sklepa na navedeni račun Okrožnega sodišča v Kopru plačati znesek 875,40 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15 dnevnega roka dalje, do plačila. Z II. točko izreka pa je odločila, da je vračilo začasno založenih sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči prihodek proračuna Republike Slovenije.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila tožnici odobrena izredna brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja in kot oprostitev plačila stroškov postopka v pravdnem postopku zoper A.A. zaradi ugotovitve skupnega premoženja in deleža na njem. Postopek v navedeni zadevi, ki je bil voden pod št. P 42/2010, se je zaključil s sodno poravnavo, ki sta jo stranki postopka sklenil dne 26. 11. 2012. Po navedeni poravnavi je tožnica postala solastnica do 1/3 skupnih nepremičnin. Stranki sta se v poravnavi dogovorili tudi, da nosi vsaka stranka svoje stroške postopka. Stroški, poravnani odvetniku iz naslova tožnici odobrene brezplačne pravne pomoči, so po sklepu sodišča znašali 875,40 EUR. Ob upoštevanju navedenih dejstev se toženka pri odločitvi sklicuje na 46. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da je odločitev nepravična, saj ji sicer ne bi bilo treba vračati stroškov za brezplačno pravno pomoč v zadevi za katero ji je bila le-ta odobrena. V nadaljevanju navaja okoliščine, iz katerih naj bi izhajalo, da bi morala biti zaradi slabih socialnih razmer oproščena tudi vračila zneska 875,00 EUR. Sodišču smiselno predlaga naj tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi.

Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri podatkih, ki izhajajo iz poravnave sklenjen v zadevi P 42/2010, na podlagi katerih je ugotovila, da je tožnica kot tožeča stranka v navedeni pravdni zadevi uspela in pridobila 1/3 nepremičnine. Zato je toženka na podlagi 48. člena ZBPP izdala izpodbijani sklep. Ker pa se je tožnica odpovedala stroškom postopka in s tem preprečila nastop subragacije v korist države po 46. členu istega zakona, je tožnica postala glavna zavezanka za vračilo teh stroškov.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se strinja z razlogi izpodbijane odločbe, s katerimi je toženka utemeljila odločitev, da mora tožnica povrniti stroške BPP, ker je v postopku uspela in je na podlagi sodne poravnave pridobila premoženje, nasprotna stranka pa stroškov za BPP zaradi sklenjene sodne poravnave ni dolžna povrniti. Sodišče se na te razloge sklicuje in jih ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Glede na tožbene navedbe pa še dodaja: Prvi odstavek 48. člena ZBPP določa, da je v primeru, če je upravičenec do BPP delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti RS razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona.

V obravnavanem primeru zaradi sklenjene poravnave, s katero je tožnica pristala, da nosi svoje stroške postopka, terjatev do nasprotne stranke ni nastala, zato tudi ni mogla preiti na Republiko Slovenijo v skladu z določbo 46. člena ZBPP. S tem pa je tožnica glede na povsem enotno sodno prakso postala glavna zavezanka za izpolnitev obveznosti za vračilo stroškov, izplačanih za brezplačno pravno pomoč, v celotni višini izplačanih stroškov.

Takšna razlaga je tudi v skladu z namenom brezplačne pravne pomoči po ZBPP, ki je v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Gre torej za institut, ki zagotavlja dostop do sodišča tudi socialno šibkim strankam in ne avtomatičnega pokrivanja vseh stroškov postopka socialno šibkim osebam ne glede na izid postopka, za katerega je BPP dodeljena. Takšna ureditev pa po presoji sodišča ni niti notranje niti ustavno neskladna. Vračilo je po določbah 48. člena ZBPP vezano na pridobitev premoženja ali dohodkov na podlagi pravnomočne sodne odločbe, izdane v zadevi, za katero je bila BPP dodeljena. Pri tem od upravičenca do BPP ni dopustno terjati več, kot je v postopku dejansko dobil. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navaja tožnica, niso pomembni za odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).