Jedro

Ena od okoliščin za presojo izpolnjevanja pogojev za priznanje statusa kmeta je tudi pomemben del dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki se ugotavlja glede na dosežen dohodek v gospodarskem letu pred ugotavljanjem pogojev. Navedeno pomeni, da je za odločitev o odobritvi pravnega posla pomemben status kmeta v obdobju, ko se o odobritvi pravnega posla odloča. To pomeni, da je v primeru, ko stranka status kmeta izkazuje z več let staro odločbo, na mestu ponovno preverjanje tega statusa, upoštevajoč višino dohodka iz kmetijske dejavnosti v gospodarskem letu pred ugotavljanjem pogojev.

Tudi v primeru, ko predhodno vprašanje, torej vprašanje statusa kmeta zainteresiranih kupcev oziroma sprejemnikov ponudbe pred odločanjem o odobritvi pravnega posla še ni rešeno, to vprašanje reši pristojni organ hkrati, ko odloča o zadevi, ali pa prekine postopek, da o tem odloči pristojni organ.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Upravne enote Maribor, št. 330-42/2018-13 (7006) z dne 26. 4. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 516,67 € v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ odločil, da se odobri zahteva A. A. za odobritev pravnega posla za pridobitev zemljišč parc. št. 395/2, 1727/4, 1727/1, 390/2, 392/2, 116, 391, 393/1, 387/5, 389/1 in 389/4, vse k.o. ..., za ceno 45.000,00 EUR, sklenjenega na podlagi pisne izjave z dne 20. 12. 2017 o sprejemu ponudbe prodajalca B. B. za prodajo navedenega kmetijskega zemljišča, kmetije ali gozda (1. točka izreka). Tožnikova zahteva za odobritev pravnega posla za pridobitev istih kmetijskih zemljišč se zavrne. Tožnik je zoper to odločitev vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z v uvodu navedeno odločbo kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka izreka).

2. Iz obrazložitve zgoraj navedenih aktov izhaja, da sta tako tožnik kot A. A. vložila vlogi za odobritev zgoraj navedenega pravnega posla, in sicer A. A. kot drug kmet po 4. točki prvega odstavka 23. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), tožnik pa kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je na prodaj po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ. Oba sprejemnika ponudbe sta predložila odločbi o statusu kmeta, in sicer A. A. odločbo z dne 28. 2. 2013, tožnik pa odločbo z dne 29. 12. 2017, slednja je postala pravnomočna dne 9. 1. 2018. Ne glede na predloženi odločbi je organ prve stopnje za oba ugotavljal izpolnjevanje pogoja za kmeta fizično osebo po 24. členu ZKZ in se pri tem skliceval na določbo šestega odstavka 24. člena ZKZ. Prvostopni organ je ugotovil, da A. A. izpolnjuje vse pogoje za priznanje statusa kmeta. Glede tožnika pa ugotavlja, da iz že predložene odločbe ni jasno, na podlagi katere določbe 24. člena ZKZ je bila izdana in iz nje ni razvidno, da bi tožnik ob vložitvi vloge dosegel primerljivi dohodek, ki je zahtevan v drugem odstavku 24. člena ZKZ. Glede obsega prihodkov iz kmetijske dejavnosti v letu 2016 tožnik tudi ni predložil nobenih dokazov. Tožnik sicer navaja, da namerava zasaditi nasad na zemljiščih, ki jih že ima v lasti, vendar do izdaje odločbe v registru kmetijskih gospodarstev ni bilo evidentiranih nobenih sprememb, ki bi kazale na to, da je začel to svojo namero tudi uresničevati, predvideni dohodek pa bi tako dejansko lahko dosegel šele čez kakih 8 do 10 let. Če bi želel uveljavljati status kmeta na podlagi 4. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ, bi moral to izrecno navesti že v izjavi o sprejemu ponudbe. Prvostopni organ tako zaključuje in drugostopni organ temu pritrjuje, da tožnik ni uspel dokazati, da ga je bilo v času sklenitve pravnega posla šteti za kmeta v smislu ZKZ. K temu prvostopni organ še dodaja, da je vprašljiv sam izračun dohodka, ki ga je v zahtevi za status kmeta priložil tožnik, saj zmnožki iz tretjega in petega stolpca tabele ne ustrezajo vhodnim podatkom in bi ob pravilnem izračunu bil izračunani dohodek bistveno nižji, to je 9.570,00 EUR. Ker tožnik po ugotovitvah prvostopnega organa ni izkazal, da ga je šteti za kmeta v smislu določb ZKZ, kljub temu, da je sicer vpisan v register kot nosilec kmetijskega gospodarstva, ne more uspešno uveljavljati predkupne pravice po določbah ZKZ, zato je prvostopni organ odobril pravni posel za promet s kmetijskim zemljiščem za A. A., za C. C. pa je tega zavrnil. 3. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu zaradi napačne uporabe materialnega prava. V tožbi navaja, da je odločitev prvostopnega organa glede statusa kmeta za A. A. sicer pravilna, vendar pa je nepravilna glede tega statusa za tožnika. Pri tej odločitvi je organ nepravilno uporabil materialni predpis. V postopku je namreč tožnik status kmeta dokazoval z odločbo Upravne enote Maribor št. 330-1410/2017 z dne 19. 12. 2017, s katero mu je bil status kmeta priznan. Tožnik je sicer nosilec kmetije, ki je vpisana v register pod številko KMG MID ..., kmetija pa je imela na dan 25. 1. 2018 vpisane tri GERK-e. Po mnenju tožeče stranke je napačno stališče upravnih organov, da zgolj odločba o priznanju statusa kmeta sama po sebi še ne pomeni, da je oseba, na katero se odločba nanaša, tudi dejansko kmet v smislu ZKZ. Status kmeta sprejemnika ponudbe v postopku prodaje kmetijskega zemljišča je predhodno vprašanje, ki ga lahko organ obravnava sam ali pa počaka, da je rešeno v posebnem postopku. Če je o predhodnem vprašanju odločeno s pravnomočnim posamičnim aktom, je organ na ta posamični akt vezan. Glede na to, da ima tožnik status kmeta, pa ima kot predkupni upravičenec po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ, to je kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je na prodaj, prednost pred stranko A. A., ki uveljavlja predkupno pravico po 4. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ, to je kot drug kmet. 4. Tožnik izpostavlja, da odločba o statusu kmeta ni bila nikoli razveljavljena ali razglašena za nično in torej velja. Dokončen in pravnomočen je postal izrek te odločbe, s čimer je tudi morebitna napaka v obrazložitvi (za katero pa tožeča stranka navaja, da je le računska in ne vsebinska) v celoti materialnopravno sanirana. Okoliščina, da stranka A. A. ni bil udeležen v postopku za odobritev statusa kmeta za odločitev v predmetni zadevi ni relevantna. Napačno je tudi stališče drugostopnega organa, da prvostopni organ ni bil dolžan upoštevati odločbe o priznanju statusa kmeta tožniku, ker ta v času sklenitve pravnega posla še ni bila pravnomočna. Že sama določba šestega odstavka 24. člena ZKZ kaže na to, da upravni organ v postopku odobritve pravnega posla ugotavlja, ali je upravičenec ob sklenitvi posla izpolnjeval pogoje za status kmeta, torej za nazaj. Odločba o priznanju statusa kmeta, ki bi bila dokončna in pravnomočna pred iztekom roka za sprejem ponudbe tako ni conditio sine qua non (nujni pogoj) za uspeh pri uveljavitvi predkupne pravice, ampak se lahko o tem odloči tudi v obliki odločitve o predhodnem vprašanju. Pri tem pa drugostopni organ spregleda, da za takšna predhodna vprašanja velja, da je, kadar je to v času odločanja upravnega organa že rešeno s končno in pravnomočno odločbo, upravni organ na to odločitev vezan in sam ne more več odločiti drugače. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in odloči tako, da se odobri zahteva za odobritev pravnega posla tožeče stranke in zavrne zahteva A. A. oziroma podredno, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v nov postopek. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

5. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev. Ponovno navaja, da sama odločba o statusu kmeta še ne pomeni, da je oseba, na katero se ta nanaša, tudi dejansko kmet v smislu določb ZKZ. Glede na to, da je odločba o statusu kmeta za tožečo stranko postala pravnomočna dne 9. 1. 2018, pa tožeča stranka v času sklenitve pravnega posla še ni imela statusa kmeta.

6. Pri svojih stališčih sta stranki vztrajali tudi v vloženih pripravljalnih vlogah.

7. Tožba je bila vročena v odgovor še B. B. in A. A., ki nastopata v tem upravnem sporu kot prizadeti stranki v smislu 3. alineje 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki pa odgovora na tožbo nista vložila. Na naroku za glavno obravnavo dne 1. 7. 2021 je A. A. izjavil, da opravlja kmetijsko dejavnost kot edino dejavnost in je za to tudi ustrezno usposobljen. Smiselno se zavzema za zavrnitev tožbe.

8. Tožba je utemeljena.

9. Sodišče je v zadevi opravilo narok za glavno obravnavo dne 1. 7. 2021 v odsotnosti pravilno vabljene tožene stranke (drugi odstavek 58. člena ZUS-1). V dokaznem postopku je sodišče izvedlo vse predlagane listinske dokaze.

10. Predmet presoje v tem upravnem sporu je zgoraj izpodbijana odločitev, s katero je bil odobren pravni posel za predmetno kmetijsko zemljišče med prodajalcem in A. A., zahteva za odobritev pravnega posla med prodajalcem in tožnikom pa je bila zavrnjena. Med strankama ni sporno, da ima A. A. status kmeta, sporno pa je, ali ima ta status tudi tožnik. V zvezi s tem je tožnik predložil odločbo o priznanju statusa kmeta št. 330-1410/2017-4 (7010), ki jo je Upravna enota Maribor izdala 19. 12. 2017 in je postala pravnomočna 9. 1. 2018. 11. ZKZ v prvem odstavku 23. člena določa, da lahko pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, če ni z drugimi zakoni določeno drugače, uveljavljajo predkupno pravico predkupni upravičenci po naslednjem vrstnem redu: 1. solastnik; 2. kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je na prodaj; 3. zakupnik zemljišča, ki je na prodaj; 4. drug kmet; 5. kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti in 6. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS za Republiko Slovenijo. Za odobritev pravnega posla s kmetijskim zemljiščem, gozdom ali kmetijo, je pristojna upravna enota, na območju katere zemljišče, ki je predmet prodaje, leži (drugi odstavek 20. člena ZKZ).

12. Tožnik je uveljavljal predkupno pravico kot kmet mejaš po 2. drugi točki, A. A. pa kot drug kmet po 4. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ, zato je v tej zadevi sporno vprašanje statusa kmeta za tožnika bistveno za odločitev.

13. Vprašanje, kdo šteje za kmeta, je urejeno v 24. členu ZKZ. Za odločitev v predmetni zadevi relevantni določbi tega člena1 določata, da je kmet fizična oseba, ki je lastnica zakupnica oziroma drugačna uporabnica kmetijskega zemljišča, to zemljišče obdeluje sama ali s pomočjo drugih, je zato obdelovanje ustrezno usposobljena in iz kmetijske dejavnosti pridobiva pomemben del dohodka (1. alineja prvega odstavka 24. člena ZKZ) ali oseba, ki da izjavo na zapisnik pri upravni enoti, da bo sama ali s pomočjo drugih obdelovala kmetijska zemljišča, za katere izkaže, da jih bo pridobila, da bo iz kmetijske dejavnosti na teh zemljiščih pridobivala pomemben del dohodka in izpolnjuje pogoje glede usposobljenosti iz tretjega odstavka tega člena2 (4. alineja prvega odstavka 24. člena ZKZ).

14. Za kmetijsko dejavnost se štejejo vse kmetijske dejavnosti po predpisih o standardni klasifikaciji dejavnosti. Kot pomemben del dohodka iz kmetijske dejavnosti se po tem zakonu šteje vrednost kmetijskih pridelkov na kmetiji, vključno s prihodki iz naslova ukrepov kmetijske politike in iz naslova državnih pomoči v gospodarskem letu pred uveljavljanjem pogojev, ki dosega najmanj 2/3 letne povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem obdobju (drugi odstavek 24. člena ZKZ).

15. Če nastane dvom, ali je fizična oseba kmet oziroma samostojni podjetnik posameznik oziroma ali je pravna oseba kmetijska organizacija, odloča o tem upravna enota, na območju katere leži pretežni del kmetijskega zemljišča, ki ga fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma kmetijska organizacija uporabljajo (šesti odstavek 24. člena ZKZ).

16. Vprašanje statusa kmeta je torej samostojna pravna celota, za odločitev o kateri je pristojna upravna enota, na območju katere leži pretežni del kmetijskega zemljišča, ki ga oseba, ki si prizadeva za status kmeta, uporablja. Pri tem na zaključek, da je predmetno vprašanje predhodno vprašanje, ne vpliva okoliščina, da se glede na okoliščine posameznega primera lahko pripeti, da je tako za odobritev pravnega posla kot za presojo statusa kmeta sprejemnika ponudbe, lahko pristojna ista upravna enota, saj, kot je že povedano, je to odvisno od konkretnih dejanskih okoliščin.

17. Vprašanje statusa kmeta zainteresiranih kupcev oziroma sprejemnikov ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča je torej predhodno vprašanje. Glede tega prvi odstavek 147. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) določa, da če organ, ki vodi postopek, naleti na tako vprašanje, da brez njegove rešitve ni mogoče rešiti same zadeve, to vprašanje pa je samostojna pravna celota, ki spada v pristojnost sodišča, ali kakšnega drugega organa (predhodno vprašanje), ga lahko ob pogojih iz ZUP organ sam obravnava ali pa prekine postopek, dokler ga ne reši pristojni organ. Če organ obravnava predhodno vprašanje, ima njegova rešitev pravni učinek samo v zadevi, v kateri je bilo vprašanje rešeno (drugi odstavek 147. člena ZUP). Če je o predhodnem vprašanju že odločeno s pravnomočnim aktom, je organ na ta posamični akt vezan (tretji odstavek 147. člen ZUP).

18. Status kmeta ima torej oseba, ki izpolnjuje pogoje iz zgoraj citiranega 24. člena ZKZ. Za odločanje o tem je pristojen organ določen v petem odstavku tega člena, kar pomeni, da gre za predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP. Ena od okoliščin za presojo izpolnjevanja pogojev za priznanje statusa kmeta je tudi pomemben del dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki se ugotavlja glede na dosežen dohodek v gospodarskem letu pred ugotavljanjem pogojev. Navedeno pomeni, da je za odločitev o odobritvi pravnega posla pomemben status kmeta v obdobju, ko se o odobritvi pravnega posla odloča. To pomeni, da je v primeru, ko stranka status kmeta izkazuje z več let staro odločbo, na mestu ponovno preverjanje tega statusa upoštevajoč višino dohodka iz kmetijske dejavnosti v gospodarskem letu pred ugotavljanjem pogojev.

19. V obravnavani zadevi je tožeča stranka predložila aktualno novo odločbo o priznanju statusa kmeta tožniku, izdano 19. 12. 2017. Glede na to, da je vprašanje statusa kmeta predhodno vprašanje, ki mora biti rešeno ob odločitvi o odobritvi pravnega posla, je za odločitev nebistveno, da je postala odločba pravnomočna 9. 1. 2018, in torej to še ni bila v času objave in sprejema ponudbe za izdajo predmetnega kmetijskega zemljišča. Ključno za odločitev je, da je bila pravnomočna v času odločanja prvostopnega organa. Tudi v primeru, ko to predhodno vprašanje, torej vprašanje statusa kmeta zainteresiranih kupcev oziroma sprejemnikov ponudbe pred odločanjem o odobritvi pravnega posla še ni rešeno, to vprašanje reši pristojni organ hkrati, ko odloča o zadevi, ali pa prekine postopek, da o tem odloči pristojni organ.

20. Ko pa je o predhodnem vprašanju že odločeno s pravnomočnim posamičnim aktom, kot je bilo v predmetni zadevi v trenutku odločanja prvostopnega organa, pa je organ na ta posamični akt vezan (tretji odstavek 147. člena ZUP). Na to ga veže institut pravnomočnosti iz 158. člena Ustave RS, in eventualne nepravilnosti v predmetni odločbi na njen obstoj in veljavnost ne vplivajo. Za odpravo oziroma razveljavitev z napako obremenjenih upravnih aktov so na voljo z ZUP-om določena redna in izredna pravna sredstva, ni pa mogoče ob nestrinjanju z izdano odločbo ravnati, kot da ta ne bi bila izdana.

21. Ker pri izdaji izpodbijane odločbe ni bila uporabljena določba tretjega odstavka 147. člena ZUP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve, je s tem podana bistvena kršitev pravil postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1). Zato je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba odpraviti storjeno kršitev upravnega postopka in ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) v zadevi ponovno odločiti.

22. V zvezi s sklicevanjem strank na dosedanjo sodno prakso Upravnega sodišča je treba pojasniti, da je sodišče status kmeta obravnavalo po določbah ZUP o predhodnem vprašanju tudi v zadevah II U 330/2014 z dne 8. 4. 2015, IV U 135/2015 z dne 14. 9. 2016 in II U 472/2016 z dne 6. 3. 2019. Seveda pa je situacija drugačna, če je odločba o statusu kmeta starejšega datuma in se utemeljeno pojavi dvom, ali je zainteresirani kupec oziroma sprejemnik ponudbe kmet (glede na zahtevan pogoj pridobivanja pomembnega dela dohodka iz kmetijske dejavnosti v koledarskem letu pred ugotavljanjem pogojev, kar je po presoji sodišča treba razlagati v smislu pred odločanjem o odobritvi pravnega posla)3. O takšnem primeru je npr. sodišče odločilo v zadevi II U 106/2009 z dne 6. 10. 2009, na katero se sklicuje tožena stranka v odgovoru na tožbo.

23. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Po tej določbi se, če sodišče ugodi tožbi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku (glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu) prisodi pavšalni znesek v skladu s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje, to je Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Glede na citirano zakonsko določbo sodišče tožeči stranki ni odmerilo stroškov po Odvetniški tarifi, kot jih je ta zahtevala, ampak po Pravilniku. Če je bila zadeva rešena na glavni obravnavi in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se tožeči stranki priznajo stroški v višini 385,00 € (četrti odstavek 3. člena Pravilnika). Če je moral tožnik v postopku stvar dodatno pojasnjevati z obrazloženimi vlogami, se mu priznajo stroški v višini 10 % od zneskov določenih v prejšnjem členu (4. člen Pravilnika).

24. V predmetni zadevi je sodišče odločilo na glavni obravnavi, tožeča stranka pa je v postopku zadevo dodatno pojasnila v pripravljalni vlogi, zato ji je sodišče odmerilo nagrado v višini 385,00 €, k čemur je dodalo še 10 %, to je 38,50 €, torej skupaj 423,50 €. K temu je prištelo še 93,17 € 22 % za DDV in skupno znesek 516,67 €, naložilo v plačilo toženi stranki.

1 Določbi 2. in 3. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ se nanašata na družinske člane osebe iz prve alineje in na osebe, ki zaradi starosti ali delovne nezmožnosti kmetijske dejavnosti več ne opravljajo, in se torej ne nanašata na dejanske okoliščine predmetne zadeve. 2 V skladu s to je kmet ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti, če ima strokovno izobrazbo najmanj IV. stopnje kmetijske smeri ali katerokoli smer izobrazbe najmanj IV. stopnje in opravljen preizkus znanja po veljavnem programu kmetijskih poklicnih ali srednjih šol s področja kmetijske dejavnosti, ki jo opravlja ali jo namerava opravljati, ali če pridobi nacionalno poklicno kvalifikacijo za področje kmetijstva v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije. 3 Glej točko 18 te obrazložitve.