Jedro

V obravnavanem primeru je torej predstojnik strokovne institucije imenoval fizično osebo za opravo konkretnega izvedenskega dela oziroma dodelil izvedensko delo konkretni izvedenki v strokovni instituciji. Ker gre torej za dodelitev dela določenemu izvedencu kot fizični osebi v sami strokovni instituciji, ki je bila za izvedenca postavljena, pomeni, da lahko poda zahtevo za priznanje (celotne nagrade in povrnitve stroškov) strokovna institucija, ne pa izvedenec, ki je dejansko delo opravil

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje o odmeri nagrade izvedenki doc. dr. I.Z.P. z dne 26. 2. 2020 razveljavi.

II. Nasprotni udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodni izvedenki doc. dr. I.Z.P., univ.dipl.biol. (v nadaljevanju izvedenka) odmerilo nagrado skupaj s stroški za opravljeno pisno izvedensko mnenje v znesku 321,30 EUR (točka I. izreka), od celotnega izplačila nagrade v bruto znesku 321,30 EUR obračunalo prispevke (točka II. izreka), ugotovilo, da sodna izvedenka ni zavezanka za DDV (točka III. izreka) ter nagrado in stroške skupaj s prispevki za PIZ in zdravstvo v skupni višini 351,44 EUR naložilo v izplačilo finančno računovodski službi sodišča, polovico (175,72 EUR) iz predujma predlagateljice, polovico v istem znesku pa iz predujma nasprotnega udeleženca na transakcijski račun sodne izvedenke (točka IV. izreka).

2. Zoper ta sklep vlaga pravočasno pritožbo nasprotni udeleženec po svoji pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom istega zakona in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) s predlogom na njegovo spremembo v smislu zavrnitve zahtevka izvedenke in na povrnitev pritožbenih stroškov. Navaja, da je sodišče prve stopnje za izdelavo izvedenskega mnenja določilo strokovno institucijo, to je Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (sklep z dne 27. 12. 2019) ter mu odmerilo stroške skupno z 22% DDV v znesku 1.284,88 EUR (sklep z dne 26. 2. 2020). Do plačila je Inštitut za sodno medicino upravičen, ne pa tudi sodna izvedenka, ki je sodišče ni določilo za izdelavo mnenja, zato je sodišče prve stopnje s priznanjem nagrade njej storilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izvedenka je delovala znotraj Inštituta za sodno medicino, ki mu je sodišče že priznalo stroške izdelave mnenja s sklepom dne 26. 2. 2020, zato izvedenka ne more dobiti še posebej plačila za delo opravljeno znotraj te institucije, zato se bo morala za plačilo dogovoriti z Inštitutom. Ker je sodišče za izdelavo mnenja določilo strokovno institucijo, samo le-tej pripada plačilo in sodišče nima podlage, da navedeni izvedenki določi še posebno plačilo. Priglaša stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom priznalo nagrado izvedenki v skupnem znesku 351,44 EUR, poleg tega pa je s posebnim sklepom istega dne priznalo tudi nagrado Inštitutu za sodno medicino v znesku 1.284,88 EUR.

5. Kot je razvidno iz podatkov v spisu je sodišče s sklepom dne 27. 12. 2019 izdelavo izvedenskega mnenja v predmetni nepravdni zadevi zaupalo strokovni instituciji, in sicer Inštitutu za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju Inštitut za sodno medicino), ki je sodišče z dopisom dne 27. 12. 2019 obvestil, da je za izdelavo izvedenskega mnenja imenoval izvedenko dr. Z.P.I., univ.dipl.biol. (list. št. 26 spisa). Sodišče je o imenovanju izvedenke obvestil predstojnik Inštituta za sodno medicino.

6. V obravnavanem primeru je torej predstojnik strokovne institucije imenoval fizično osebo za opravo konkretnega izvedenskega dela oziroma dodelil izvedensko delo konkretni izvedenki v strokovni instituciji. Ker gre torej za dodelitev dela določenemu izvedencu kot fizični osebi v sami strokovni instituciji, ki je bila za izvedenca postavljena, pomeni, da lahko poda zahtevo za priznanje (celotne nagrade in povrnitve stroškov) strokovna institucija, ne pa izvedenec, ki je dejansko delo opravil.1 Le-ta lahko po opravljenem delu zahteva nagrado za svoje delo zgolj od strokovne institucije, ki ga je imenovala, ne pa od sodišča, s strani katerega v konkretni zadevi ni bil postavljen za izvedenca. Pomeni, da je nagrada izvedenki v obravnavanem primeru lahko zgolj stvar medsebojnega pravnega razmerja med Inštitutom za sodno medicino in izvedenko. Zaradi tega je sklep o priznanju nagrade in stroškov izvedenki, ki ga je izdalo sodišče, napačen. Izvedenka s strani sodišča ni upravičena do priznanja nagrade in stroškov v tej konkretni zadevi. Enako stališče je zavzela že sodna praksa.2

7. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je zaenkrat Inštitut za sodno medicino priglasil stroške v skupni višini 1.284,88 EUR (slednji zajemajo 1.053,18 EUR glavnice in 231,70 EUR iz naslova DDV),3 ki so mu bili priznani.4

8. V posledici navedenega, ob ugotovitvi, da izvedenka, ki je sicer opravila izvedensko delo za Inštitut za sodno medicino, ni upravičena za plačilo nagrade za opravljeno delo s strani sodišča, temveč zgolj s strani inštituta, ki jo je za opravo tega dela imenoval, je odločitev sodišča o priznanju nagrade in stroškov izvedenki napačna ter je bilo v tej posledici potrebno izpodbijani sklep razveljaviti. Odločitev temelji na določbi 3. točke 365. člena ZPP.

9. Sodišče o stroških tega nepravdnega postopka odloča po prostem preudarku v smislu drugega odstavka 55. člena ZNP-1. Pritožbeno sodišče je kljub temu, da je nasprotni udeleženec s pritožbo uspel, odločilo enako kot v odločitvi o glavni stvari. Predmetni postopek pred sodiščem, v katerem je bilo ugotovljeno, da je nasprotni udeleženec oče otroka, čemur je ves čas nasprotoval, je očitno bil potreben. V posledici tega je sodišče druge stopnje odločilo, da krije nasprotni udeleženec svoje stroške pritožbenega postopka.

1 VSM sklep I Cp 378/2020 z dne 3. 7. 2020: "Komisija kot strokovna institucija, v okviru katere so pisno mnenje izdelali izvedenci treh različnih strok, je ob predložitvi mnenja sodišču predložila stroškovnik, v katerem je specificirala stroške vsakega posameznega člana Komisije, čemur je sodišče prve stopnje sledilo in s sklepom priznalo enotno nagrado Komisiji..." 2 VSL sklep IV Cp 267/2018 z dne 14. 3. 2018. 3 Inštitut za sodno medicino je sodišču izstavil račun št. 09-587-20 z dne 14. 2. 2020 za DNK preiskavo v zadevi ugotovitve biološkega očetovstva z rokom plačila 15. 3. 2020 (list. št. 36 spisa). 4 Sklep z dne 26. 2. 2020 (list. št. 41 do 42 spisa).