Jedro

Tožnik uveljavlja pravno neučinkovanje dveh pravnih dejanj. Gre za objektivno kumulacijo dveh premoženjskih nedenarnih zahtevkov, ki temeljita na različnih dejanskih podlagah, tožnik pa je v tožbi navedel zgolj en(otn)o vrednost spornega predmeta, zato je ta nediferencirana.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo, s katero je bil zavrnjen zahtevek na ugotovitev, da je prvi odstavek 5. člena Sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja in o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok SV-171/04 z dne 6. 5. 2004 brez pravnega učinka med tožencema, da je točka a 4. člena navedenega sporazuma, s katerim je toženec prenesel lastninsko pravico ene polovice parc. št. 139/29 (in parc. št. 139/24) k.o. ... na toženko, v razmerju do tožnika neučinkovita za znesek 197.671,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 5. 2004, da je toženka za izterjavo tožnikove terjatve dolžna dovoliti izvršbo na svojih nepremičninah, pridobljenih na podlagi točke a 4. člena tega sporazuma, da je sporazum o odstopu poslovnega deleža z dne 6. 5. 2004, s katerim je toženec toženki odstopil poslovni delež družbe B. d. o. o., v razmerju do tožnika neučinkovit za 197.671,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 5. 2004 in da je toženka za izterjavo tožnikove terjatve dolžna dovoliti izvršbo na svojem premoženju, pridobljenem na podlagi omenjenega sporazuma, je tožnik zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava vložil revizijo. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se zahtevku ugodi.

2. Revizija je bila v skladu s prvim odstavkom 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena tožencema, ki nanjo nista odgovorila.

3. Revizija ni dovoljena.

4. V primerih, kakršen je tudi obravnavani, ko predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, pravica do revizije pa je odvisna od vrednosti spornega predmeta,(1) morajo stranke aktivno ravnati tako, da tožnik (že) v tožbi označi vrednost spornega predmeta (drugi odstavek 180. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP),(2) toženec pa morebitnemu izostanku oznake ali pravilnosti označene vrednosti pravočasno ugovarja.(3) Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, mora tožnik v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP navesti vrednost spornega predmeta za vsak zahtevek posebej in ne za vse zahtevke skupaj ter za vsakega toženca posebej in ne za vse tožence skupaj.(4) Če tožnik ne ravna tako in v takšnem primeru navede le eno vrednost spornega predmeta, gre za tako imenovano nediferencirano vrednost spornega predmeta.

5. Tožnik s konkretnim tožbenim zahtevkom uveljavlja pravno neučinkovanje dveh pravnih dejanj, in sicer prenosa toženčevega solastninskega upravičenja na parc. št. 139/29 k.o. ... na toženko, ki je bil predmet točke a 4. člena Sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja in o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok, sklenjena dne 6. 5. 2004, ter odstopa toženčevega poslovnega deleža v družbi B. d.o.o. toženki na temelju Sporazuma o odstopu poslovnega deleža z dne 6. 5. 2004. Gre torej za (objektivno) kumulacijo dveh premoženjskih nedenarnih zahtevkov, ki temeljita na različnih dejanskih podlagah, tožnik pa je v tožbi z dne 7. 9. 2004 navedel zgolj en(otn)o vrednost spornega predmeta (20.0000.000 SIT, sedaj 83.458,52 EUR). To pomeni, da je vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi nediferencirana.(5) Ustaljeno stališče tega sodišča je, da takšna opredelitev vrednosti spornega predmeta za dovoljenost revizije ne zadošča. Zato ima navedba le ene oziroma skupne vrednosti spornega predmeta enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta,(6) to je nedovoljenost revizije.(7)

6. Nedovoljeno revizijo je revizijsko sodišče v skladu s 377. členom ZPP zavrglo.

7. Če sodišče zavrže ali zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP). V konkretnem primeru tožnik do povrnitve revizijskih stroškov ni upravičen, ker z revizijo ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 167/2010 z dne 9. 9. 2010 in sodbo istega sodišča II Ips 1023/2007 z dne 20. 1. 2011. Op. št. (2): Primerjaj tudi drugi odstavek 44. člena ZPP.

Op. št. (3): Dodati velja, da je položaj (povsem) enak, če tožnik spremeni tožbo (primerjaj 184. člen ZPP); takrat mora oceniti vrednost spremenjenega spornega predmeta, sicer si ne zagotovi pravice do revizije (primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 194/2002 z dne 3. 10. 2002, II Ips 5/2002 z dne 16. 10. 2002, II Ips 291/2003 z dne 20. 5. 2004, II Ips 401/2005 z dne 29. 3. 2006 idr.).

Op. št. (4): Enaki procesni položaji se morajo obravnavati enako, zato je treba pravilo o pasivnem sosporništvu in vrednosti spornega predmeta upoštevati tudi pri aktivnem sosporništvu.

Op. št. (5): Primerjaj tudi sklepe Vrhovnega sodišča RS II Ips 364/2007 z dne 3. 4. 2008, II Ips 472/2005 z dne 14. 6. 2007 in II Ips 121/2007 z dne 10. 4. 2008, II Ips 197/2010 z dne 4. 10. 2012. Op. št. (6): Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 223/2006 z dne 19. 6. 2008, II Ips 346/2006 z dne 13. 7. 2006 in II Ips 472/2005 z dne 14. 6. 2007. Op. št. (7): Primerjaj pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 16. 12. 1993.