Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno uporabilo tretji odstavek 88. člena ZZK-1, ko je na podlagi obvestila in sklepa izvršilnega sodišča o spremembni upnika pri hipoteki dovolilo vpis novega upnika.Ugovorne navedbe o poplačilu dolga so za ta postopek nepomembne.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila ugovor J. S. zoper sklep Dn 22766/2017 z dne 12. 10. 2017, s katerim je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Piranu VL 212428/2012, VL 176200/2014 in In 85/2015 z dne 16. 6. 2017 dovolila vpis spremembe imetnika hipoteke.

Zoper sklep zemljiškoknjižne sodnice se pritožuje J. S., dolžnik iz zgoraj navedenega sklepa izvršilnega sodišča in zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, pri kateri je vpisana konkretna hipoteka. Navaja, da sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov. Zelo je sporno, da se ga še vedno terja za nekaj, kar je bilo že zdavnaj plačano. Sklicuje se na priložena dokazila o plačilih. Navaja še, da iz dokumentov, s katerimi razpolaga, izhaja, da novi upnik v zadevo ni vstopil zakonito. Zato bi moral biti izbrisan kot hipotekarni upnik.

Pritožba ni utemeljena.

Gre za postopek, začet po uradni dolžnosti, na podlagi določbe tretjega odstavka 88. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1). Ta se glasi: Če terjatev, zavarovana s hipoteko iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona ali iz prvega odstavka tega člena preide na novega upnika, zemljiškoknjižno sodišče vpiše spremembo imetnika hipoteke po uradni dolžnosti na podlagi obvestila izvršilnega sodišča o tej spremembi. Zemljiškoknjižno sodišče je ob uporabi citirane določbe in upoštevaje prejeto obvestilo in sklep izvršilnega sodišča o spremembi upnika (imetnika že vknjižene hipoteke na podlagi sklepa o izvršbi iz istega izvršilnega postopka) pri hipoteki z ID pravice 154... dovolilo vpis novega upnika B. L. (namesto dosedanjega upnika O. P. d.o.o.).

Pritožnik ni ponudil nobenih konkretnih in hkrati pravno pomembnih argumentov, s katerimi bi utemeljil očitek zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ali kršitve postopkovnih pravil. Sodišče prve stopnje mu je pravilno pojasnilo, da so ugovorne trditve v smeri poplačila dolga za ta zemljiškoknjižni postopek nepomembne in da jih je mogoče uveljavljati kvečjemu v izvršilnem postopku, v katerem je bil izdan sklep, ki je podlaga za konkretni vpis. S ponavljanjem teh navedb pritožnik ne more uspeti. Upoštevaje načelo formalnosti postopka zemljiškoknjižno sodišče o pogojih za vpis odloča na podlagi listin, ki jih zakon določa kot podlago za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. in 148. člen ZZK-1). Tako je sodišče ravnalo tudi v konkretni zadevi. Pritožbena navedba, da je vstop novega upnika nezakonit, je pavšalna in hkrati nedopustna pritožbena novota (160. člen ZZK-1), ki je ni mogoče upoštevati.

Preizkus ni pokazal niti kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (glej drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in drugim odstavkom 120. člena ZZK-1).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).