12. 1. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. pri Ž. Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 20. decembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Senata za prekrške št. Pp-2750/03 z dne 6. 2. 2004 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške Sevnica št. P-1362/02 z dne 10. 3. 2003 se ne sprejme.

Obrazložitev

A.

1.Z odločbo Sodnika za prekrške je bil pritožnik spoznan za odgovornega storitve cestnoprometnega prekrška po točki c) četrtega odstavka 117. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. – v nadaljevanju ZVCP). Izrečeni sta mu bili denarna kazen in stranska kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter naloženo plačilo stroškov postopka. Senat za prekrške je pritožbo zoper odločbo zavrnil kot neutemeljeno in potrdil prvostopenjsko odločbo.

2.Pritožnik zatrjuje kršitev 22. in 25. člena Ustave ter 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Pritožnik v zvezi z kršitvijo 22. člena Ustave navaja, da ga policist v postopku preizkusa alkoholiziranosti ni opozoril na časovni zamik med kajenjem in opravljanjem preizkusa alkoholiziranosti oziroma ga o tem ni poučil. Drugostopenjski organ za postopek o prekrških naj se ne bi opredelil do vseh pritožbenih navedb, tj. do okoliščin, ki bi narekovale nadomestitev stranske kazni prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja s kazenskimi točkami ter drugih okoliščin, in naj odločbe ne bi obrazložil. Po mnenju pritožnika je izpodbijana odločitev očitno napačna in jo je mogoče označiti za samovoljno. Predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijani odločbi razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca organom, ki odločajo v postopku o prekrških, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi materialnega in procesnega prava ter ugotovitvi dejanskega stanja. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se Ustavno sodišče omeji na presojo, ali so bile z izpodbijanim aktom kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Tega pritožnik ne izkaže.

4.Kršitev pravice iz 22. člena Ustave zatrjuje pritožnik s tem, da ga policist ni poučil o tem, da mora preteči najmanj pet minut od kajenja pred začetkom opravljanja preizkusa alkoholiziranosti. To dejstvo je pritožnik prvič uveljavljal v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo. Senat za prekrške je v drugostopenjski odločbi zavzel stališče, da so takšne navedbe neprepričljive in v nasprotju z obdolženčevim zagovorom, saj je ta v zagovoru storitev prekrška priznal in ni navedel nobenih pomislekov v pravilnost postopka preizkusa alkoholiziranosti, zato Senat pritožbene navedbe o tem, da ga policist ni opozoril na časovni razmik med kajenjem in preizkusom, zavrača. Senat pojasnjuje, da je pritožnik zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom podpisal brez pripomb, iz zapisnika pa je razvidno, da je policist, ki je obdolžencu preizkus odredil, v zapisniku označil, da preizkušanec najmanj petnajst minut pred preizkusom ni pil alkoholnih pijač in najmanj pet minut pred preizkusom ni kadil. Po mnenju Senata za prekrške ni dvoma, da je policist vprašal pritožnika, ali je tik pred preizkusom kadil, pritožnik pa tega očitka pred pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo ni uveljavljal. Sklepanju Senata za prekrške, po katerem pritožnikovo zatrjevanje, da ni bil poučen o časovnem razmiku med kajenjem in opravljanjem preizkusa alkoholiziranosti, ni utemeljeno, po oceni Ustavnega sodišča ni mogoče odreči razumne presoje. Glede na navedeno pritožnik kršitve pravice iz 22. člena Ustave ni utemeljil.

5.Pravica do pritožbe v postopku o prekršku ima svoj ustavni temelj v 25. členu Ustave. Po tej določbi je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Ustavno sodišče je že v svoji odločbi št. U-I-98/91 z dne 10. 12. 1992 (OdlUS I, 101) poudarilo, da smisel tega ustavnega zagotovila ni le v tem, da zagotavlja posamezniku pravico do vložitve pravnega sredstva, temveč predvsem v tem, da lahko z vložitvijo pravnega sredstva učinkovito brani in varuje svoje pravne interese. Pravici do pritožbe pa odgovarja tudi obveznost organa, ki odloča o pritožbi, da pritožbo, če je dopustna, vsebinsko obravnava ter da se opredeli do tistih pritožbenih navedb, zaradi katerih bi bilo, če bi bile utemeljene, treba izpodbijano odločbo spremeniti oziroma razveljaviti. Da bi bilo razvidno, ali je pritožbeni organ upošteval navedene zahteve, mora biti njegova odločba obrazložena. Pritožnik je pritožbo vložil, o njej pa je pritožbeni organ tudi odločil. Kot izhaja iz obrazložitve odločbe, je drugostopenjski organ ocenil vse navedbe v pritožbi, se do njih opredelil in svojo odločitev tudi razumno obrazložil. Posebej se je Senat za prekrške opredelil do pritožnikovega predloga za nadomestitev stranske kazni prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja s kazenskimi točkami. Zato pritožnikov očitek kršitve 25. člena Ustave ter 22. člena Ustave, ker naj bi bila odločitev očitno napačna oziroma samovoljna, ni utemeljen.

6.Pritožnik zatrjuje tudi kršitev pravice do poštenega sojenja iz 6. člena EKČP, vendar te kršitve ne utemelji, zato je Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.

7.Ker z izpodbijano odločbo očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer