Jedro

Tožbeni zahtevek, da tožena stranka tožnici v podpis izroči pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto novinar komentator ekspert, ni utemeljen, saj bi tožnica, če je opravljala drugo zahtevnejše delo (delo novinar komentator ekspert), ne dela, za katero je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, lahko le zahtevala plačilo za opravljeno delo, pri čemer bi bila upravičena do razlike med plačo, ki jo je prejela, in plačo, ki bi jo glede na dejansko opravljeno delo morala prejeti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita izpodbijana sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek v delu, kjer je tožeča stranka zahtevala, da se ugotovi, da je aneks k pogodbi o zaposlitvi z dne 14. 8. 2008, ki ga je prejela 28. 8. 2008, v 1. in 2. členu nezakonit in da ji je tožena stranka dolžna izročiti v podpis pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto novinar komentator ekspert v roku 8 dni. V preostalem je tožbo zavrglo in odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti v roku 8 dni stroške postopka v znesku 364,76 EUR, po izteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Zoper sodbo in sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP pritožuje tožeča stranka. Navaja, da stališče sodišča prve stopnje, da se je tožnica napačno poslužila direktnega sodnega varstva glede delovnega mesta urednik oddaj I, saj se je njena zahteva za varstvo pravic glasila zgolj na delovno mesto novinar komentator ekspert, ni pravilno. Ker se določbe 1. odstavka 204. člena ZDR nanašajo na neizpolnjevanje obveznosti oziroma kršitev pravic iz delovnega razmerja v sedanjem času in ne v preteklosti, tožnica v zvezi z ugotovitvijo, da je od leta 2004 do leta 2008 delala na delovnem mestu urednik oddaj I, ni bila dolžna vložiti zahteve za varstvo pravic iz delovnega razmerja. Tako je sodišče prve stopnje kršilo določbe postopka in nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrglo tožbo v delu, kjer je tožnica zahtevala ugotovitev, da je od leta 2004 do 2008 delala na delovnem mestu urednik oddaj I. Zmotno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da ugotavljanje dejstev ni dopustno. Tožnica bi vsekakor, če bi sodišče ugotovilo, da bi morala biti razporejena na drugo delovno mesto, imela pravico zahtevati razliko v plači, kar predstavlja pravni interes tožnice na postavitev ugotovitvenega zahtevka. Tožnica ima tak zahtevek pravico postaviti tudi izvensodno. V tem postopku pa ga ni postavila iz razloga, da se postopek ne bi po nepotrebnem zavlekel. V tem delu tako sodba predstavlja nedopustno sodbo presenečenja, s katero je sodišče kršilo določbe postopka, saj bi moralo tožnico pozvati, da naj se izjavi, ali bo zahtevala izplačilo razlike v plači. Nadalje sodišče prve stopnje tožnici pravno zmotno očita, da ni pisno uveljavljala varstva pravic pri delodajalcu v zvezi z delovnimi mesti, ki so predmet tožbe. Tožnica je nesporno vložila zahtevo za varstvo pravic iz delovnega razmerja v zvezi z razporeditvijo na delovno mesto novinar komentator ekspert in je s tem, ko je postavila podrejeni tožbeni zahtevek na razporeditev na delovno mesto urednik oddaj, zahtevala manj kot v primarnem tožbenem zahtevku, saj je delovno mesto novinar komentator ekspert vrednoteno višje in tako vsebuje tudi zahtevek na razporeditev na delovno mesto urednik oddaj, saj se tudi vsebina delovnih mest pokriva, zato tožnica ni bila dolžna vložiti posebne zahteve za varstvo pravic za delovno mesto urednik oddaj.

Zmotna pa je tudi obrazložitev sodišča prve stopnje v zvezi z zavrnitvijo tožbenega zahtevka na izročitev pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto novinar komentator ekspert v podpis. Skladno s 4. členom KPPN se za komentatorja zahteva visoka izobrazba in tri leta delovnih izkušenj v novinarstvu, kar tožnica nedvoumno izpolnjuje in je tako pravno zmoten tudi zaključek sodišča prve stopnje, da VIII. tarifni razred za delovno mesto komentator kaže na podiplomsko izobrazbo, saj tarifni razred v zvezi z izobrazbo ne pove ničesar. Glede na to je nerazumljiv in pravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da 17 - letne izkušnje tožnice ne morejo nadomestiti pogoja podiplomske izobrazbe.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in sicer navaja, da je neutemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 1. odstavka 204. člena ZDR, da bi morala tožnica v zvezi z zahtevki predhodno uveljavljati notranjo pot pri toženi stranki. Od leta 2004 do prevedbe plačnega sistema je pri toženi stranki v radijskem športnem uredništvu opravljala delo novinar urednik II in to zanjo nikoli ni bilo sporno. To delovno mesto se je prevedlo v primerljivo delovno mesto novinar urednik s 36 plačilnim razredom (70087) oziroma novinar specialist s 34 plačilnim razredom (0034). Po pritožbi tožnice na komisijo pri toženi stranki, je bila tožničina prevedba ustrezno korigirana na delovno mesto 70087 novinar urednik. Delovno mesto novinar urednik II, ki ga je zasedala tožnica pred prevedbo, se ni prevedlo v delovno mesto urednik oddaj, delovno mesto novinar komentator ekspert pa je povsem novo delovno mesto. Nadalje še navaja, da tožnica nima pogojev za zasedbo delovnega mesta novinar komentator ekspert, saj nima podiplomske izobrazbe, ki je ne more nadomestiti 17 let delovnih izkušenj. Zaradi tega predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo in sklep v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, v zvezi s pritožbenimi navedbami, ki so odločilnega pomena, pa skladno s 1. odstavkom 360. člena ZPP še dodaja: Ni podana zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, na katero se sklicuje tožeča stranka. Ta je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Sodba in sklep sodišča prve stopnje sta ustrezno obrazložena in nimata pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi dala preizkusiti.

Pravilno je stališče sodišče prve stopnje, da bi moral tožnica tudi v zvezi z ostalimi zahtevki predhodno uveljavljati notranjo pot po 1. odstavku 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadalj.), tako pa jo je uveljavljala le v zvezi z zahtevkom za delovno mesto novinar komentator ekspert in je tako sodišče prve stopnje lahko le o tem zahtevku odločalo po vsebini. Neutemeljeno pritožba graja stališče sodišča prve stopnje, da ugotavljanje dejstev ni dopustno. Pritožbeno sodišče se s tem stališčem in izčrpno obrazložitvijo sodbe sodišča prve stopnje v celoti strinja. Tožnica bi lahko v primeru, da je opravljala drugo delo in ne dela, za katero je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, zahtevala plačilo za opravljeno delo. V primeru, če bi bilo ugotovljeno, da je to delo dejansko opravljala, bi bila upravičena do razlike med plačo, ki jo je prejela in plačo, ki bi jo glede na dejansko opravljeno delo, morala prejeti. Denarne zahtevke iz delovnega razmerja lahko delavec uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem (4. odstavek 204. člena ZDR). Sodba sodišča prve stopnje tako nikakor ni sodba presenečenja, kot to povsem neutemeljeno skuša prikazati pritožba.

Sodišče prve stopnje je tudi pravilno obrazložilo, da tožnica ne izpolnjuje izobrazbenega pogoja za zasedbo delovnega mesta novinar komentator ekspert, saj nima podiplomske izobrazbe. Glede pritožbenih navedb o sedemnajstletnih delovnih izkušnjah tožnice, pa pritožbeno sodišče poudarja, da zahtevanega formalnega izobrazbenega pogoja ne morejo nadomestiti delovne izkušnje.

Zaradi navedenega je pritožba neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje (1. odstavek 351. člena v zvezi 353. členom ZPP in 2. točka 365. člena ZPP).

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (1. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena istega zakona, tožena stranka pa sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo skladno s 155. členom ZPP v zvezi s 165. členom ZPP, saj z njim k odločitvi ni bistveno pripomogla.