Jedro

Določba iz prvega odstavka 404. člena je uporabljiva le v primerih, kadar so ugodnejši pogoji, določeni v posebnih predpisih, blažji od pogojev iz te zakonske (prehodne) norme. Če posebni predpis ne določa ugodnejših pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, novih pogojev iz prvega odstavka 404. člena ZPIZ ni mogoče uporabiti za priznanje te pravice.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev dokončne odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, št. P-6511971 z dne 24.9.2001 v zvezi z odločbo Območne enote Nova Gorica, št. 6511 971 z dne 12.3.2001, na podlagi katerih tožniku ni bila priznana pravica do pokojnine po določbi 404. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99 do 109/2001 - ZPIZ). Sodišče je pritrdilo pravni presoji tožene stranke, da Zakon o vojnih veteranih - (Uradni list RS, št. 63/95, 108/99 in 76/2003 - ZVV) - kot poseben predpis - ne ureja ugodnejših pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine, kot so določeni v ZPIZ kot splošni pogoji. Zato uveljavljani tožbeni zahtevek nima pravne podlage v veljavni zakonodaji.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno, saj je sprejelo kot pravilne dejanske ugotovitve in pravno presojo sodišča prve stopnje. V razlogih svoje odločitve je poudarilo, da je bil ZVV pomotoma naveden v 8. alinei prvega odstavka 404. člena ZPIZ, zato ga je Novela ZPIZ (Uradni list RS, št. 109/2001) črtala. Določbo 404. člena pa je kot prehodno razlagati le v povezavi z določilom 154. člena istega zakona.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo, s katero uveljavlja revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 21. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, v zvezi s 1. točko prvega odstavka 370. člena ZPP in 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP ter zmotno uporabo materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 370. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je s tem, ko se je sklicevalo na pomoto v 404. členu ZPIZ in ni upoštevalo ZVV kot "lex specialis" za uzakonitev posebnega režima predčasnega upokojevanja vojnih veteranov kot izjeme iz prvega in drugega odstavka 154. člena ZPIZ, zagrešilo očitano bistveno kršitev določb postopka. Pravna presoja sodišča druge stopnje pa je po stališču revizije tudi materialnopravno zmotna. Pomote v konceptualnem smislu teorija prava ne pozna. S tem, ko se sklicuje na sprejem Novele ZPIZ (Uradni list RS, št. 109/2001) sodišče uvaja prikrito retroaktivnost, ki je po določbi 155. člena Ustave RS izrecno prepovedana. Ker je bilo z osnovnim besedilom 404. člena ZPIZ uzakonjena možnost predčasnega upokojevanja vojnih veteranov, kasnejše novele ne morejo izničiti pridobljenih pravic, zato je izenačevanje interesov tožene stranke z namenom zakonodajalca nedopustno. Tožnik predlaga, da se reviziji ugodi in sodbi obeh nižjih sodišč spremeni tako, da se tožnikovemu zahtevku v celoti stroškovno ugodi.

Na podlagi 375. člena ZPP je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v revizijskem postopku vezano na obseg izpodbijanja in razlogov, ki jih revident uveljavlja, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (372. člen ZPP).

Uveljavljani revizijski razlogi bistvenih kršitev določb postopka niso podani. Revizijska trditev, da pritožbeno sodišče ni upoštevalo ZVV kot "lex specialis" in določbe 404. člena ZPIZ ni uporabilo kot izjeme iz 154. člena istega zakona, ne predstavlja očitane bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Po 14. točki drugega odstavka omenjenega procesnega določila je absolutna bistvena kršitev določb postopka pomanjkanje ali nejasnost razlogov o odločilnih dejstvih. Samo v takšnih primerih izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. V obravnavanem primeru pa sodba sodišča druge stopnje vsebuje razloge o odločilnih dejstvih in njena obrazložitev ne nasprotuje izreku. Če revizija ne sprejema ugotovljenih dejstev sodišča in ne sprejema njegove pravne presoje, to predstavlja razlog zmotne uporabe materialnega prava (3. točka prvega odstavka 370. člena ZPP), ne pa zatrjevane bistvene kršitve določb postopka (1. oziroma 2. točka prvega odstavka 370. člena ZPP).

Po presoji revizijskega sodišča tudi materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno. Pravno podlago za rešitev tega spora vsebuje ZVV (Uradni list RS, št. 110/03-prečiščeno besedilo), ki v 5. členu določa pravice vojnih veteranov. To so: veteranski dodatek, dodatek za pomoč in postrežbo, letni prejemek, zdravstveno varstvo, zdraviliško in klimatsko zdravljenje, brezplačna vožnja, pogrebnina in priznanje pokojninske dobe. Navedene pravice vojni veteran lahko uveljavi, če teh ali podobnih pravic ne more uveljaviti po drugih predpisih ali v tuji državi. Pravice do starostne pokojnine pod ugodnejšimi pogoji obravnavani zakon ne ureja. Zato je tožnik ne more uveljavljati po tem zakonu, temveč le po splošnih določbah ZPIZ. Vojni veteran iz 6. alinee 2. člena ZVV ima po 8. točki 5. člena istega zakona pravico do priznanja posebne pokojninske dobe, ki jo po 2. odstavku 6. člena lahko uveljavi ne glede na starostni pogoj iz prvega odstavka (to je 50 let starosti).

Temeljni namen ZVV je bil, da se s tem zakonom posodobijo in zajamejo v skupni zakon praviloma že dalj časa veljavne zakonske ureditve posameznih posebnih pravic borcev iz več vojn in agresije na Slovenijo. Zakonodajalec je v okviru proste presoje - proste kolikor mu to dopušča ustava - določil upravičence in obseg njihovih pravic. Po tretjem odstavku 50. člena Ustave RS je vojnim veteranom in žrtvam vojnega nasilja zagotovljeno posebno varstvo v skladu z zakonom.

Določba o posebnem varstvu po navedenem tretjem odstavku 50. člena Ustave kot vsebinsko nadaljevanje določb prvih dveh odstavkov istega člena, ki vsem državljanom zagotavljajo socialno varnost pod pogoji, določenimi z zakonom, in državo obvezujejo, da ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko in invalidsko in drugo socialno zavarovanje in skrbi za njihovo delovanje, obvezuje državo do takšnega posebnega varstva vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja, ki presega tiste pravice, ki jih obsega zagotavljanje socialne varnosti, ali pravice iz obveznega socialnega zavarovanja. Posebno varstvo torej pomeni zagotovitev posebnih pravic ali večjega obsega pravic.

ZVV kot že uvodoma povedano, pravice do pridobitve starostne pokojnine pod ugodnejšimi pogoji - ni določil kot posebne pravice. Zato za vojnega veterana določbe 404. člena ZPIZ ni mogoče uporabiti kot dejansko in pravno podlago za pridobitev pravice do starostne pokojnine, upoštevaje minimalno starost in minimalno pokojninsko dobo, določeno v prvem odstavku tega člena. Določba iz prvega odstavka 404. člena je uporabljiva le v primerih, kadar so ugodnejši pogoji, določeni v posebnih predpisih, blažji od pogojev iz te zakonske (prehodne) norme. Če posebni predpis ne določa ugodnejših pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, novih pogojev iz prvega odstavka 404. člena ZPIZ ni mogoče uporabiti za priznanje te pravice.

Takšna razlaga izhaja tudi iz obrazložitve predloga sprememb ZVV (Uradni list RS, št. 109/2001) k temu določilu (Poročevalec državnega zbora, št. 90/2001), na kar je pravilno opozorilo že sodišče druge stopnje. S sprejetjem te zakonske novele, ni bila - kot zmotno uveljavlja revizija - kršena prepoved retroaktivnosti. Sprememba 404. člena (69. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah ZPIZ - 1C) samo po sebi ne nasprotuje ustavnim načelom pravne države in drugim ustavnim določbam. Samo zmanjšanje oziroma zoženje pravic za čas pred uveljavitvijo zakona bi pomenil pravo retroaktivnost, ki po 155. členu Ustave RS ni dopustna. To pa še ne pomeni, da je zmanjševanje pravic za naprej (kar se v delu teorije označuje kot neprava retroaktivnost) apriori ustavno dopustno. Načelo varstva zaupanja v pravo kot eno od načel pravne države posamezniku namreč zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem in legitivnem javnem interesu. Če pa - kot v obravnavanem primeru - že osnovni zakon ni določal pravice do pridobitve starostne pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, jih novela ni mogla niti zmanjšati niti zožiti.

Ker sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili tako določbe ZVV kot tudi določbe ZPIZ, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).