Jedro

Če se na podlagi ugovora stranke zoper taksni nalog ugotovi, da je taksna obveznost napačno odmerjena, sodišče ugovoru ugodi, plačilni nalog razveljavi in določi novo višino takse, taksnemu zavezancu pa pošlje nov plačilni nalog, ki je sestavni del sklepa o ugovoru (prvi in drugi odstavek 34.a člena ZST-1).

Utemeljen je pritožbeni dvom o pravilnosti odmerjene sodne takse.

Tožnici sta s tožbo uveljavili nedenarni zahtevek. ZPP določa, da je v takem primeru odločilna vrednost spora, navedena v tožbi (drugi odstavek 44. člena). Kadar navede očitno prenizko ali previsoko vrednost spora in je to pomembno za stvarno pristojnost, sodišče o njej odloči s sklepom (tretji odstavek 44. člena ZPP). Podobno pooblastilo je dano sodišču v ZST-1 za primer, da se pojavi utemeljen sum o prenizki vrednosti spora. Če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost predmeta oziroma zahtevka ocenila prenizko, sodišče po uradni dolžnosti s sklepom določi pravo vrednost potem, ko jo na primeren način preveri (prvi odstavek 31. člena ZST-1).

Okrajno sodišče, pri katerem je bila vložena tožba, ni sprejelo odločitve o vrednosti spora. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da zato pravnomočnost sklepa o stvarni nepristojnosti preprečuje okrožnemu sodišču le, da kot vrednost spora določi vrednost, ki ne presega 20.000 EUR (kar je po prvem odstavku 32. člena ZPP meja za pristojnost okrajnega sodišča).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožnic zoper plačilni nalog z dne 18. 11. 2021. 2. Tožnici v pritožbi zoper navedeni sklep predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa in odmero sodne takse od vrednosti spora v višini 20.000 EUR.

Ker gre za nedenarni zahtevek, sta v skladu z zakonsko zahtevo v tožbi opredelili vrednost spora. Znesek, od katerega je odmerjena sodna taksa, je naveden le v zahtevku kot skupna vrednost daril, ki jih je toženka prejela od zapustnice, in ne ustreza njegovi ekonomski vrednosti. Tožbeni zahtevek je namreč obrambno sredstvo zoper toženkine trditve v zapuščinskem postopku o prikrajšanju nujnega deleža zaradi zapustničinega oporočnega razpolaganja. Ker se sodišče o tem v izpodbijanem sklepu ni izreklo, sklepa ni mogoče preizkusiti in je zato podana bistvena kršitev določb postopka.

Ker v sklepu o stvarni nepristojnosti ni bila določena vrednost spora, njegova pravnomočnost ne more biti ovira za določitev vrednosti spora v predlagani višini 20.000 EUR.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Če se na podlagi ugovora stranke zoper taksni nalog ugotovi, da je taksna obveznost napačno odmerjena, sodišče ugovoru ugodi, plačilni nalog razveljavi in določi novo višino takse, taksnemu zavezancu pa pošlje nov plačilni nalog, ki je sestavni del sklepa o ugovoru (prvi in drugi odstavek 34.a člena ZST-1).

5. Odločitev o zavrnitvi ugovora temelji na ugotovitvi, da je bila kot vrednost spornega predmeta upoštevana vrednost, ki sta jo tožnici navedli v tožbenem zahtevku in ki je upoštevana tudi v pravnomočnem sklepu okrajnega sodišča, s katerim se je izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o tožbi.

6. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da zaradi pomanjkljivih razlogov pravilnosti izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Razlogi za sprejeto odločitev so podani. Iz njih implicitno izhaja stališče, da je zaradi vezanosti na sklep o nepristojnosti okrožno sodišče dolžno kot vrednost spornega predmeta upoštevati vrednost daril, navedeno v zahtevku, kar hkrati pomeni, da je ugovorno navedbo pritožnic o pomembnosti drugih okoliščin sodišče štelo za neutemeljeno.

7. Utemeljen pa je pritožbeni dvom o pravilnosti odmerjene sodne takse. Tožnici sta s tožbo uveljavili nedenarni zahtevek. ZPP določa, da je v takem primeru odločilna vrednost spora, navedena v tožbi (drugi odstavek 44. člena). Kadar navede očitno prenizko ali previsoko vrednost spora in je to pomembno za stvarno pristojnost, sodišče o njej odloči s sklepom (tretji odstavek 44. člena ZPP). Podobno pooblastilo je dano sodišču v ZST-1 za primer, da se pojavi utemeljen sum o prenizki vrednosti spora. Če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost predmeta oziroma zahtevka ocenila prenizko, sodišče po uradni dolžnosti s sklepom določi pravo vrednost potem, ko jo na primeren način preveri (prvi odstavek 31. člena ZST-1).

8. Iz podatkov spisa izhaja, - da tožnici uveljavljata zahtevek za ugotovitev, da je toženka prejela darila v skupni vrednosti 234.702 EUR, - da sta vrednost spora opredelili z zneskom 10.000 EUR in se pri tem sklicevali na 28. člen Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), - da se je okrajno sodišče, pri katerem sta vložili tožbo, izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo okrožnemu sodišču, - da je v spisu zaznamek, da vrednost spora znaša 234.702 EUR in da je bila sodna taksa odmerjena ob upoštevanju te vrednosti, - da sta tožnici v ugovoru zoper plačilni nalog navedli, da vrednost spornega predmeta temelji na oceni vrednosti zapuščine, tj. vrednosti prikrajšanja nujnega deleža, ki ga v razmerju do tožnic v zapuščinskem postopku uveljavlja toženka kot sodedinja in da to prikrajšanje ne more presegati 20.000 EUR.

9. Okrajno sodišče, pri katerem je bila vložena tožba, ni sprejelo odločitve o vrednosti spora. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da zato pravnomočnost sklepa o stvarni nepristojnosti preprečuje okrožnemu sodišču le, da kot vrednost spora določi vrednost, ki ne presega 20.000 EUR (kar je po prvem odstavku 32. člena ZPP meja za pristojnost okrajnega sodišča). Ker zaradi tega ni smelo upoštevati v tožbi navedene vrednosti spora, je bilo sodišče prve stopnje dolžno ravnati na podlagi prvega odstavka 31. člena ZST-1, na primeren način ugotoviti vrednost spora in o tem sprejeti sklep. Take odločitve ni sprejelo.

10. Utemeljeno je tudi pritožbeno stališče, da vrednost daril, ob upoštevanju katere je sodišče odmerilo sodno takso, ne odraža nujno ekonomske vrednosti spora. Tožbeni zahtevek ni dajatveni, ampak ugotovitveni. Ekonomska vrednost spora je zato odvisna tudi od okoliščin, na katere sta opozorili v tožbi in v pritožbi.

11. Ker je podan dvom o pravilni odmeri taksne obveznosti, je pritožbeno sodišče pritožbi tožnic ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah). Sodišče naj ugotovi vrednost spora, nato pa ponovno odloči o ugovoru.