Jedro

Po naravi stvari lahko tožena stranka izpodbija (ne)obstoj predpostavk iz prvega odstavka 318. člena ZPP, ki omogočajo izdajo zamudne sodbe, s pritožbo zoper tako izdano zamudno sodbo (prvi odstavek v zvezi z drugim odstavkom 338. člena ZPP). Na podlagi ustavno varovane pravice do izjave v 22. členu Ustave toženi stranki seveda ne bi bilo mogoče odreči pravice, da opozori sodišče na vse relevantne okoliščine za presojo (ne)obstoja predpostavk iz prvega odstavka 318. člena ZPP še pred izdajo zamudne sodbe. Citirana pravila ZPP pa ne dajejo podlage za sklepanje, da bi toženo stranko lahko doletele dodatne procesne sankcije, če pred izdajo zamudne sodbe ni izpodbijala procesnih predpostavk iz prvega odstavka 318. člena ZPP. Zato za nastop prekluzije navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov v pritožbi (prvi odstavek 337. člena ZPP) niso izpolnjeni pogoji. To velja tudi v primeru, ko je tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje že izpostavljala posamezna dejstva, ki so relevantna za presojo pogojev za izdajo zamudne sodbe, v pritožbi zoper zamudno sodbo pa je to trditveno podlago nadgradila. V obeh primerih bi neupoštevanje tako uveljavljenih pritožbenih navedb pomenilo neupravičen poseg v pravico tožene stranke do izjave iz 22. člena Ustave in s tem absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

**Dosedanji tek postopka**

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo drugi toženki naložilo plačilo 4,868.671,48 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi obrestmi od 13. 9. 2019 dalje.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo druge toženke in izpodbijano zamudno sodbo potrdilo.

3. Na predlog tožeče stranke je Vrhovno sodišče s sklepom III DoR 114/2022 z dne 13. 12. 2022 dopustilo revizijo glede vprašanja, _ali je pritožbeno sodišče v tej zadevi ravnalo prav, ko je predlagateljeve argumente (o tem, da tožba sploh ni bila vročena pooblaščeni osebi predlagatelja [predlagatelj je pravna oseba; A. A., ki mu je vročevalec izročil sodno pošiljko, pa ni imel nikakršnega položaja pri predlagatelju] in torej tudi seznanitev s pravicami v primeru nerazumljivega jezika v pošiljki ni bila opravljena veljavno) opredelilo kot prepozne novote._

4. Tožeča stranka je v zakonskem roku vložila revizijo, s katero je uveljavljala revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje. Revizijskemu sodišču je predlagala, da reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču druge stopnje v ponovno sojenje.

5. Tožena stranka je v odgovoru na revizijo revizijskemu sodišču predlagala zavrnitev revizije.

**Zavzeta stališča sodišč prve in druge stopnje glede relevantnih procesnih dejstev za odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje**

6. Sodišče prve stopnje je odločitev o izdaji zamudne sodbe oprlo na ugotovitev (točka 3 sodbe), da je bila tožba z vsemi potrebnimi prilogami (vključno z opozorilom o pravici do zavrnitve pisanja po prvem odstavku 8. člena Uredbe (ES) št. 1393/2007) drugi toženki vročena 14. 10. 2019, kot je navajala sama drugotoženka v odgovoru na tožbo. Odgovor na tožbo pa je bil vložen šele dne 13. 12. 2019. 7. Sodišče druge stopnje je v povezavi s pritožbenim očitkom, da je za zastopanje pritožnice pooblaščen B. B., ki je njen direktor, in da A. A. nima nikakršnega položaja pri drugi toženki, zavzelo stališče, da je druga toženka s temi trditvami v pritožbi navajala nova dejstva, za katera niti ne zatrjuje, da jih v odgovoru na tožbo ne bi mogla zatrjevati, zato so te pritožbene trditve neupoštevne. Zato pritožnik neutemeljeno napada zaključek sodišča prve stopnje, da je bila vročitev opravljena osebi, ki je pooblaščena za sprejemanje pošiljk.

**Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje**

8. Revizija je utemeljena.

9. Pravila Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki omogočajo izdajo zamudne sodbe (318. člen), predstavljajo eno od izjem od splošno uveljavljenega pravila (269. člen ZPP), da sodišče o uveljavljanem tožbenem zahtevku vsebinsko odloči po opravljeni glavni obravnavi, na kateri na podlagi kontradiktornega postopka ugotovi pravno relevantna dejstva. Izjema iz 318. člena ZPP temelji na zakonski neizpodbojni domnevi, da toženec priznava tožnikove trditve, na katerih tožnik opira svoj tožbeni zahtevek. Pravna teorija.1 in sodna praksa2 to pravilo razlagata kot izraz afirmativne litiskonestacije.

10. Neizpodbojnost domneve o toženčevem priznanju zatrjevanih dejstev tožnika se odraža v izključitvi možnosti izpodbijanja zamudne sodbe zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP).

11. Za nastanek učinka neizpodbojne domneve toženčevega priznanja dejanske podlage tožbenega zahtevka pa morajo biti izpolnjene stroge predpostavke, kot jih opredeljuje prvi odstavek 318. člena ZPP. Dopuščeno revizijsko vprašanje v tem revizijskem postopku se nanaša na predpostavko iz 1. točke prvega odstavka 318. člena ZPP (da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor) v povezavi s splošno procesno predpostavko v uvodnem delu tega odstavka, da tožena stranka v roku iz 277. člena ZPP ni odgovorila na tožbo.

12. Po naravi stvari lahko tožena stranka izpodbija (ne)obstoj predpostavk iz prvega odstavka 318. člena ZPP, ki omogočajo izdajo zamudne sodbe, s pritožbo zoper tako izdano zamudno sodbo (prvi odstavek v zvezi z drugim odstavkom 338. člena ZPP). Na podlagi ustavno varovane pravice do izjave v 22. členu Ustave toženi stranki seveda ne bi bilo mogoče odreči pravice, da opozori sodišče na vse relevantne okoliščine za presojo (ne)obstoja predpostavk iz prvega odstavka 318. člena ZPP še pred izdajo zamudne sodbe.3 Citirana pravila ZPP pa ne dajejo podlage za sklepanje, da bi toženo stranko lahko doletele dodatne procesne sankcije, če pred izdajo zamudne sodbe ni izpodbijala procesnih predpostavk iz prvega odstavka 318. člena ZPP. Zato za nastop prekluzije navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov v pritožbi (prvi odstavek 337. člena ZPP) niso izpolnjeni pogoji. To velja tudi v primeru, ko je tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje že izpostavljala posamezna dejstva, ki so relevantna za presojo pogojev za izdajo zamudne sodbe, v pritožbi zoper zamudno sodbo pa je to trditveno podlago nadgradila. V obeh primerih bi neupoštevanje tako uveljavljenih pritožbenih navedb pomenilo neupravičen poseg v pravico tožene stranke do izjave iz 22. člena Ustave in s tem absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

13. Upoštevaje navedeno izhodišče revidentka utemeljeno opozarja, da določbe 337. člena ZPP ni mogoče uporabiti, ko gre za preizkus obstoja procesne predpostavke iz 1. točke prvega odstavka 318. člena ZPP. Zato je sodišče druge stopnje zmotno kot neupoštevne opredelilo pritožbene trditve, da A. A., kateremu je vročevalec izročil sodno pošiljko, ni pooblaščen za prevzem sodne pošiljke v imenu toženke.

**Odločitev o reviziji**

14. Že pojasnjeni odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje narekuje razveljavitev izpodbijane sodbe (prvi odstavek 379. člena ZPP). Zaradi ugotovljene absolutne bistvene kršitve postopka je ostala neizčrpana pritožba druge toženke. Ker že pojasnjeni razlogi utemeljujejo razveljavitev izpodbijane sodbe, se Vrhovno sodišče ni dolžno opredeljevati do revizijskih navedb, da bi preizkus pravilnosti vročitve tožbe drugi toženki narekovalo že pravilo o uradnem preizkusu sodbe iz drugega odstavka 350. člena ZPP. Ti revizijski očitki namreč presegajo domet dopuščenega vprašanja.

15. Prav tako pa je neutemeljen odgovor tožeče stranke na revizijo, da, ne glede na odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje, ob upoštevanju pravila iz šestega odstavka 139. člena ZPP revidentka ne more uspeti z revizijo, ker je nedvomno, da je naslovnik pisanje prevzel 14. 10. 2019. Upoštevaje pojasnjen odgovor na dopuščeno vprašanje bo o pravilnosti vročitve tožbe drugi toženki sodišče druge stopnje lahko sklepalo šele po odpravljeni procesni kršitvi. Šele takrat bo omogočen preizkus, ali so bile dejansko izpolnjene procesne predpostavke iz prvega odstavka 318. člena ZPP za izdajo zamudne sodbe.

16. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

**Odločitev o revizijskih stroških**

17. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

1 Jan Zobec in drugi avtorji, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list, GV Založba, 3. knjiga, Ljubljana 2005, stran 91. 2 Sodba II Ips 155/2007, z dne 23. 7. 2009, 7. točka obrazložitve. 3 Sodišče druge stopnje se v tem delu sklicuje na navedbe druge toženke v odgovoru na tožbo, kar je na prvi pogled v kontradikciji s procesno predpostavko nevložitve odgovora na tožbo. Vendar je obrazložitev mogoče enoznačno razumeti, da je sodišče druge stopnje prepozen odgovor na tožbo upoštevalo kot vlogo, s katero bi druga toženka lahko uveljavljala neobstoj predpostavk iz prvega odstavka 318. člena ZPP.