Up-103/95

31.5.1996

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe N.A. K. iz L. na seji senata dne 31.5.1996

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. U 1549/93-5 z dne 25.5.1995 v zvezi z odločbo Ministrstva za notranje zadeve št. 0011/8-XVII-324.774 z dne 2.11.1993 in odločbo Občinskega sekretariata za notranje zadeve Občine Celje št. 20100-846/92-7 z dne 5.7.1993 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnica z ustavno pritožbo, vloženo dne 26.7.1995, izpodbija v izreku navedeno sodbo Vrhovnega sodišča v zvezi z upravnima odločbama, navedenima v izreku. V ustavni pritožbi navaja, da je Občinski sekretariat za notranje zadeve Občine Celje v odločbi z dne 5.7.1993 ugotovil, da se je pritožničin pokojni tast štel za državljana FLRJ in LRS od 28.8.1945 do 3.2.1950, ko mu je državljanstvo prenehalo zaradi odreka. Dalje navaja, da je Ministrstvo za notranje zadeve z odločbo z dne 2.11.1993 zavrnilo njeno pritožbo z obrazložitvijo, da iz odločbe Ministrstva za notranje zadeve FLRJ št. 6179 z dne 3.2.1950 izhaja, da se je L.K. tedanjemu jugoslovanskemu državljanstvu odrekel. Pritožnica poudarja, da je od tega, ali je bil v času odvzema premoženja njen pokojni tast državljan FLRJ, odvisen njen uspeh v postopku za vrnitev odvzetega premoženja. Ne strinja se z obrazložitvijo izpodbijane sodbe Vrhovnega sodišča, da ni mogoče dokazovati, da je neresnično nekaj, kar je predmet upravne odločbe, ker je izrek odločbe pravnomočen in ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. Pritožnica meni, da ji izpodbijana sodba krši pravico do zasebne lastnine in dedovanja iz 33. člena Ustave. Po njenem mnenju odločba MNZ FLRJ iz leta 1950, ki se nanaša na državljanstvo, le povzema izjavo o zatrjevanem odreku državljanstva. Izjava o odpovedi je listina, ki naj bi jo bil podpisal njen tast. Pravnomočna odločba pa le povzema to domnevno izjavo in zato izreka o tem, da se je njen tast odrekel državljanstvu, ni mogoče šteti za pravnomočno upravno odločbo. Gre le za povzemanje vsebine neke listine, ki pa jo ona izpodbija. Trdi, da njen pokojni tast take izjave nikoli ni dal. Ker ni mogoče pribaviti originalne izjave, podpisane s strani L.K., bi po mnenju pritožnice morala upravna organa in sodišče to nejasnost šteti v njeno korist in pri ugotavljanju državljanstva ne bi smeli upoštevati niti take izjave niti odločbe, ki tako izjavo povzema. Ustavnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo Vrhovnega sodišča in obe upravni odločbi razveljavi in vrne zadevo prvostopnemu upravnemu organu v ponovno odločanje.

2.33. člen Ustave določa: "Zagotovljena je pravica do zasebne lastnine in dedovanja."

3.Pritožnica zatrjuje, da ji je bila citirana ustavna pravica kršena, ker naj bi bila izpodbijana sodba v zvezi z upravnima odločbama prve in druge stopnje nepravilna. Ker je od ugotovitve, ali je bil L.K. v času podržavljenja jugoslovanski državljan, odvisen njen uspeh v denacionalizacijskem postopku, bi bila navedena kršitev lahko podana, kolikor bi imela pritožnica prav. Vendar pa se pritožnica moti.

4.Po določbi 22. člena Zakona o državljanstvu FLRJ (Uradni list FLRJ, št. 54/64) je imel državljan FLRJ, ki po narodnosti ni pripadal nobenemu izmed narodov FLRJ in se je izselil iz FLRJ, pravico odreči se državljanstvu FLRJ, če je dokazal, da je pridobil tuje državljanstvo in če je izpolnjeval pogoje iz 2. in 3. točke 19. člena istega zakona (to je, da je ob vložitvi prošnje že dopolnil 19 let in izpolnil obveznosti do države). Izjavo je bilo treba predložiti predstavništvom FLRJ v inozemstvu ali Ministrstvu za notranje zadeve FLRJ.

5.Iz izreka odločbe Ministrstva za notranje zadeve FLRJ št. 6197 z dne 3.2.1950, ki je vpisana v državljansko knjigo v Celju pod zaporedno številko 6197, nedvomno izhaja, da je L.K. prenehalo državljanstvo na podlagi njegove izjave o odreku.

6.Vrhovno sodišče je v izpodbijani sodbi pritožnici pravilno pojasnilo, da pravnomočna odločba pravno učinkuje, dokler ni odpravljena, razveljavljena ali spremenjena. Dotlej se šteje, da je pravilna in zakonita in jo morajo upravni organi in sodišče upoštevati. Glede na povedano navedbe pritožnice, da niti upravni organ niti sodišče ne razpolagata z listino, na kateri je zapisana izjava L.K. o odreku državljanstvu FLRJ, niso pravno relevantne. Po oceni Ustavnega sodišča je izpodbijana sodba v zvezi z upravnima odločbama zakonita in z njo niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine pritožnice. Če pa pritožnica meni, da temelji odločba Ministrstva za notranje zadeve FLRJ na ponarejeni listini, bi morala predlagati obnovo postopka, v katerem je bila le-ta izdana.

7.Ustavno sodišče po določbah drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) ustavne pritožbe ne sprejme med drugim tedaj, če v postopku njenega preizkusa ugotovi, da z izpodbijanim aktom človekove pravice in temeljne svoboščine očitno niso bile kršene. Prav to se je izkazalo v obravnavanem primeru.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 1. alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in člana dr. Tone Jerovšek in mag. Matevž Krivic.

Predsednik senata dr. Lovro Šturm