Jedro

Situacijo v primeru, da se v času vložitve vloge do poteka obdobja, za katero je bila denarna socialna pomoč dodeljena, spremeni lastni dohodek upravičenca oziroma družine, ureja določba 46. člena ZSVarPre (veljavnega od 1. 1. 2016). Po prvem odstavku 46. člena ZSVarPre lahko pristojni organ v roku treh let po dokončnosti odločbe o upravičenosti do denarne socialne pomoči in ves čas prejemanja trajne denarne dajatve, po uradni dolžnosti začne postopek ugotavljanja upravičenosti, odpravi ali razveljavi odločbo, s katero je bila denarna socialna pomoč dodeljena in o upravičenosti do denarne socialne pomoči za to obdobje odloči z novo odločbo. V tem primeru se šteje, da ima upravičenec lastni dohodek v višini sorazmernega dela dohodka, ki ga je prejel v tem obdobju, glede na število mesecev, za katere je prejel dohodek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 1. 8. 2017 in odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 29. 5. 2017 in zadevo vrnilo Centru za socialno delo A. v ponovno upravno odločanje (I. točka izreka). Hkrati je naložilo Centru za socialno delo A., da izda novo odločbo najkasneje v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe (II. točka izreka), toženi stranki pa da mora v 8 dneh od vročitve te sodbe, povrniti tožeči stranki njene stroške postopka v znesku 428,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Povzema dejansko in pravno stanje v predsodnem in sodnem postopku. Navaja, da se v sistemu socialnih prejemkov upoštevajo vsi dohodki, razen dohodki, ki so izrecno izvzeti, ob temeljnem namenu socialne pomoči. Občasni neperiodični dohodki po Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami, v nadaljevanju ZSVarPre) so dediščine, darila, odškodnine, odpravnine, nagrade in drugi dohodki, ki jih je upravičenec prejel samo enkrat in niso dohodki iz naslova priložnostnega dela. Znesek v višini 9.319,58 EUR predstavlja znesek invalidske pokojnine za obdobje od 31. 3. 2014 do 30. 9. 2016. Gre za dohodek, ki ga je tožnik prejel samo enkrat, zaradi tega je edino pravilno, da se je upošteval kot občasni, neperiodični dohodek. Po mnenju tožene stranke je materialnopravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je treba na podlagi seštevka pokojnin, nakazanih za obdobje od 31. 3. 2014 do 30. 9. 2016 ugotoviti posamične mesečne zneske pokojnin in jih upoštevati v obdobju, ki je relevantno za odločanje, upoštevaje vložitev vloge. Po mnenju tožene stranke je bil navedeni znesek izplačan enkratno in si je s prejemom tega zneska tožnik bistveno izboljšal svoje premoženjsko stanje in tako dejansko pri njem oziroma njegovi družini, ni obstajala potreba po prejemanju denarne socialne pomoči. Poleg tega je materialnopravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je treba navedeni znesek upoštevati glede na dan vložitve vloge. Pogoji za pridobitev pravic iz javnih sredstev morajo biti izpolnjeni ves čas prejemanja. Upravičenec mora vsa dejstva, okoliščine in vse spremembe, ki vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja sporočiti v roku 8 dni. Tožnik dejstva, da je prejel navedeni znesek ni sporočil, kar je izpovedal kot priča. To dejstvo je Center za socialno delo izvedel po uradni dolžnosti in na novo odločil s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe. Zaradi tega je edino pravilno, da je Center za socialno delo, glede na to, da je bilo nakazilo navedenega zneska izvedeno 20. 10. 2016, to dejstvo upošteval od 1. 11. 2016 dalje. Tudi v primeru, da se zneska 9.319,58 EUR ne bi upoštevalo, tožnikova družina po 1. 11. 2016 ni izpolnjevala pogojev za upravičenost do denarne socialne pomoči. Kot izhaja iz odločbe z dne 29. 5. 2017 je znašal znesek minimalnega dohodka tožnikove družine 874,75 EUR mesečno, dohodek družine pa 4.123,02 EUR. Če se ne bi upoštevalo zneska 2.960,25 EUR, bi dohodek družine še vedno znašal 1.162,77 EUR in sicer 277,61 EUR pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, 576,52 EUR - plačilo za izgubljeni dohodek in 308,64 EUR - otroški dodatek. Dalje navaja, da tožnik ni z ničemer zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu. Edino, kar je tožnik prerekal, je znesek 2.960,25 EUR. Ta znesek naj bi predstavljal denarno pomoč tožnikovemu sorodniku za zdravljenje hčere B.B. Dokazni predlog za zaslišanje tožnika pa je na naroku 10. 1. 2018 umaknil takoj po zaslišanju s strani tožene stranke predlagane priče, ki je dodatno pojasnila, kako je bil dobljen upoštevani znesek 2.960,25 EUR. Sklicuje se na določbe 9. člena Zakona o splošnem uradnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP) in 51. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami, v nadaljevanju ZUPJS) in poudarja, da je Center za socialno delo podatek glede nakazila 9.319,58 EUR pridobil po uradni dolžnosti in ni bilo treba tožniku omogočiti, da se izjavi o navedenem znesku. Nenazadnje pa potrdila in druge listine, ki so v skladu z uradnimi evidencami, ki jih vodijo državni organi, javne listine. Navaja, da načelo materialne resnice in preiskovalno načelo nista absolutna. Sodišče mora pri vodenju postopka upoštevati še druga načela in pravila. Opominja, da je sodišče prve stopnje spregledalo starost tožnikove hčere C.C. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, v postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. V obravnavani zadevi gre za spor glede upravičenosti do denarne socialne pomoči ter hkrati zaradi vračila neupravičeno prejete denarne socialne pomoči. 6. Z odločbo št. ... z dne 7. 11. 2016 je Center za socialno delo A. tožniku in njegovi družini (ženi ter trema hčerkama) priznal denarno socialno pomoč v znesku 346,52 EUR mesečno za čas od 1. 11. 2016 do 30. 4. 2017. Hkrati je odločil, da sta tožnik in njegova žena upravičena do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje za čas od 1. 11. 2016 do 30. 4. 2017 pod pogojem, da nista zavarovanca za obvezno zdravstveno zavarovanje iz drugega naslova, upravičena pa sta tudi do polne vrednosti zdravstvenih storitev za isto obdobje. Ta odločba je bila kasneje s prvostopno odločbo št. ... z dne 29. 5. 2017, potrjena z dokončno odločbo tožene stranke št. ... z dne 1. 8. 2017 odpravljena in odločeno, da tožnik in njegova družina ni upravičena do denarne socialne pomoči in da je neupravičeno prejeta sredstva od novembra 2016 do vključno aprila 2017 dolžna vrniti mesečno po 346,52 EUR, torej v celoti kot ji je bila priznana z odločbo z dne 7. 11. 2016. Citirani odločbi sta predmet tega socialnega spora.

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik po sporočilu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije št. ... z dne 19. 5. 2017 po odločbi z dne 19. 9. 2016 pridobil pravico do izplačila invalidske pokojnine od 31. 3. 2014 dalje v znesku 274,59 EUR mesečno. Pripadajoče pokojninske dajatve za čas od 31. 3. 2014 do 30. 9. 2014 so bile nakazane z valuto 20. 10. 2016 v višini 9.319,58 EUR. Redni znesek invalidske pokojnine za mesec oktober 2016 pa je bil nakazan z valuto 28. 10. 2016 v znesku 277,61 EUR.

8. Dohodek v višini 9.319,58 EUR je tožena stranka upoštevala kot občasni neperiodični dohodek. Sodišče prve stopnje pa je štelo, da takšen dohodek po vsebini ne predstavlja občasnega neperiodičnega dohodka v smislu 23. člena ZSVarPre. Po tej določbi se pri določitvi povprečnih mesečnih dohodkov upoštevajo tudi občasni neperiodični dohodki, ki jih je prosilec sprejel v obdobju iz 20. člena tega zakona. V četrtem odstavku citirane določbe pa so primeroma našteti kot občasni neperiodični dohodki, dediščine, darila, odškodnine, odpravnine, nagrade in dohodki, ki jih je upravičenec prejel samo enkrat in niso dohodki iz naslova priložnostnega dela. Prvi odstavek 20. člena ZSVarPre pa določa, da se kot lastni dohodek samske osebe, upoštevajo njeni povprečni dohodki in prejemki v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve.

9. V konkretnem primeru je tožnik vložil vlogo za dodelitev denarne socialne pomoči 17. 10. 2016, pripadajoče pokojninske dajatve pa so mu bile nakazane 20. 10. 2015 oziroma 28. 10. 2016, torej po datumu vložitve zahteve. Pri upoštevanju občasnih neperiodičnih dohodkov iz ZSVarPre pa je relevantno obdobje treh mesecev pred vložitvijo vloge (20. člen tega zakona).

10. Pri ugotavljanju, ali določena dajatev predstavlja občasni neperiodični dohodek, je poleg tega pomembno še, če je takšen dohodek upravičenec prejel samo enkrat. Vendar pa je pri presoji, ali enkratno nakazilo pomeni dohodek iz 23. člena ZSVarPre, pomembna tudi sama pravna narava takšnega nakazila. Glede nakazila invalidske pokojnine v enkratnem znesku v višini 9.319,58 EUR pritožbeno sodišče ugotavlja, da se ta nanaša na izplačilo invalidske pokojnine za nazaj. Sama invalidska pokojnina je po naravi periodični mesečni in obdavčljiv dohodek, ki v konkretnem primeru predstavlja (enega izmed) tožnikov oziroma lastni dohodek družine. Tožnikov oziroma lastni dohodek družine pa se je z izplačilom invalidske pokojnine, spremenil. 11. Situacijo v primeru, da se v času vložitve vloge do poteka obdobja, za katero je bila denarna socialna pomoč dodeljena, spremeni lastni dohodek upravičenca oziroma družine, ureja določba 46. člena ZSVarPre (veljavnega od 1. 1. 2016). Po prvem odstavku 46. člena ZSVarPre lahko pristojni organ v roku treh let po dokončnosti odločbe o upravičenosti do denarne socialne pomoči in ves čas prejemanja trajne denarne dajatve, po uradni dolžnosti začne postopek ugotavljanja upravičenosti, odpravi ali razveljavi odločbo, s katero je bila denarna socialna pomoč dodeljena in o upravičenosti do denarne socialne pomoči za to obdobje odloči z novo odločbo. V tem primeru se šteje, da ima upravičenec lastni dohodek v višini sorazmernega dela dohodka, ki ga je prejel v tem obdobju, glede na število mesecev, za katere je prejel dohodek.

12. Glede na takšno pravno podlago in stališče, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje, bo tožena stranka ugotovila višino posamičnih mesečnih zneskov invalidske pokojnine, ki so pripadali tožniku v relevantnem obdobju in ob upoštevanju še vseh ostalih prejemkov oziroma dohodkov družine, ki vplivajo na samo odločitev, odločila z novo odločbo o upravičenosti tožnika oziroma družine do denarne socialne pomoči in o eventuelnem njenem preplačilu. Pri tem bo posebej ponovno presodila upravičenost do denarne socialne pomoči za hčero C.C. in v zvezi s tem in drugimi vprašanji tožniku dala možnost, da se o njih izrecno izjasni in opredeli.

13. Ker je na podlagi določbe 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) sodišče prve stopnje utemeljeno zadevo toženi stranki vrnilo v ponovno upravno odločanje in izpodbijani odločbi kot nepravilni in nezakoniti odpravilo, je pritožbeno sodišče toženčevo pritožbo kot neutemeljeno na podlagi določbe 353. člena ZPP zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.