Jedro

Poleg potrebnih lastnosti in sposobnosti skrbnika, ki jih zakon opredeljuje v 240. in v 241. členu DZ, DZ določa, da sodišče pri imenovanju skrbnika upošteva predvsem želje varovanca, če jih je ta izrazil in če je sposoben razumeti njihov pomen in posledice, in če je to v korist varovanca (243. člen DZ). Določba je izraz dostojanstva osebe in njene pravice do samostojnega odločanja o sebi. Obe sta kot človekovi pravici zagotovljeni z Ustavo (34. in 35. člen). Dopustnost posegov vanju je zato omejena na najmanjši potreben obseg. Nespoštovanje varovančeve želje je sprejemljivo le v primeru, ko je ugotovljeno, da ni sposoben razumeti njenega pomena in posledic, ali če ni v njegovo korist. Odločitev sodišča, da želja osebe v zvezi z izbiro skrbnika ni upoštevna, mora temeljiti na konkretnih okoliščinah, ki prepričljivo utemeljujejo poseg v svobodo odločanja osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo.

Izrek

Pritožbi se ugodi ter se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se udeleženec postavi pod skrbništvo (I. točka izreka), da se za skrbnico postavi A. A. (II. točka izreka), da je skrbnik dolžan v varovančevem imenu in na njegov račun storiti vse, kar sodi v redno poslovanje in upravljanje varovančevega premoženja ter ga zastopati v zvezi z urejanjem in uveljavljanjem vseh njegovih pravic, interesov in koristi (III. točka izreka), da mora voditi evidenco o svojem delu in poročati o opravljenem delu pristojnemu centru za socialno delo (IV. točka izreka), da se osebi odvzame aktivna in pasivna volilna pravica (V. točka izreka) in da je center za socialno delo dolžan v 30 dneh po pravnomočnosti sklepa izvesti postopek popisa in cenitve premoženja ter izročitve premoženja v upravljanje skrbniku (VI. točka izreka).

2. Udeleženec v pritožbi zoper odločitev o izbrani skrbnici navaja, da je že na naroku navedel, da jo zato, ker ima dovolj svojih težav, želi razbremeniti. Prosi za imenovanje drugega skrbnika.

3. Skrbnica ni odgovorila na pritožbo.

4. Center za socialno delo nasprotuje pritožbenim navedbam. Skrbnica ima potrebne osebne lastnosti in sposobnosti in je privolila v opravljanje skrbniških nalog. Je udeleženčeva hči, drugih bližnjih sorodnikov pa udeleženec nima. Glede na zdravstveno stanje, ugotovljeno v izvedenskem mnenju, udeleženec ni sposoben razumeti pomena in posledic izražene volje. Poleg tega vedno znova spreminja razloge, zaradi katerih ne želi pomoči imenovane skrbnice. Sprva je navedel bojazen, da bo dvignila njegove prihranke, na naroku, da ni njegova hči, v pritožbi pa, da jo želi razbremeniti. Skrbnica je zatrdila, da je skrbniške obveznosti ne obremenjujejo in da sta se s socialno delavko v DSO X dogovorili, da udeležencu pusti med 100 in 150 EUR za prosto razpolaganje. Vztraja pri izbrani skrbnici, podredno pa predlaga, naj se za skrbnika imenuje njega.

5. Pritožba je utemeljena.

6. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da udeleženec, rojen 1927, zaradi kognitivnega upada, osiromašenega mišljenja in pomanjkanja uvida v svoje bolezensko stanje ni sposoben sam sprejemati razumnih odločitev o svojih pravicah in koristih ter poskrbeti zase. Ni sporno, da potrebuje pomoč na vseh področjih človekovega delovanja (upravljanje s premoženjem, varstvo in zdravljenje, prehrana, telesna nega, urejenost bivališča, jemanje zdravil) in da ni sposoben sklepati pravnih poslov. Skrbničine naloge so postavljene široko in vključujejo vse posle v zvezi rednim poslovanjem in upravljanjem premoženja udeleženca ter uveljavljanjem njegovih pravic, interesov in koristi. V pritožbenem postopku niti potrebnost postavitve pod skrbništvo niti obseg skrbnikovih nalog nista sporna. Sporna je le izbira skrbnice.

7. Poleg potrebnih lastnosti in sposobnosti skrbnika, ki jih zakon opredeljuje v 240. in v 241. členu,1 Družinski zakonik (v nadaljevanju DZ) določa, da sodišče pri imenovanju skrbnika upošteva predvsem želje varovanca, če jih je ta izrazil in če je sposoben razumeti njihov pomen in posledice, in če je to v korist varovanca (243. člen DZ). Določba je izraz dostojanstva osebe in njene pravice do samostojnega odločanja o sebi. Obe sta kot človekovi pravici zagotovljeni z Ustavo (34. in 35. člen).2 Dopustnost posegov vanju je zato omejena na najmanjši potreben obseg. Nespoštovanje varovančeve želje je sprejemljivo le v primeru, ko je ugotovljeno, da ni sposoben razumeti njenega pomena in posledic, ali če ni v njegovo korist. Odločitev sodišča, da želja osebe v zvezi z izbiro skrbnika ni upoštevna, mora temeljiti na konkretnih okoliščinah, ki prepričljivo utemeljujejo poseg v svobodo odločanja osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo. Teh v izpodbijanem sklepu ni.

8. Odločitev o izbiri udeleženčeve hčere temelji na ugotovitvi, da nezaupanje udeleženca do hčere ni utemeljeno na dejanskih podatkih, temveč je "bolj posledica nerazumevanja situacije in kompleksnosti potrebe po skrbništvu, ki pa je sam ne sprejema, saj je (bolezensko zmotno) prepričan, da pomoči ne potrebuje".

9. Ugotovitev, da udeleženec ne sprejema skrbništva, ni obrazložena, niti nima podlage v zbranem procesnem gradivu. Iz pobude centra za socialno delo za postavitev pod skrbništvo ne izhaja, da bi bil predlagatelj vzpostavil neposreden stik z udeležencem. V njem je le zatrjevana potreba po postavitvi pod skrbništvo in na podlagi stika z udeleženčevo hčerjo predlagano, da ona prevzame skrbniške naloge. Iz povzetka pritožnikovega pogovora z izvedenko, podanega v izvedenskem mnenju, izhaja, da verjetno potrebuje pomoč nekoga, le da ne ve, kdo bi to bil. Nasprotovanje skrbništvu ne izhaja niti iz zapisnika o naroku, na katerem je sodišče udeležencu pojasnilo vsebino postopka in pridobilo njegovo izjavo. V izpodbijanem sklepu tako ni razlogov, ki bi podpirali stališče o nepristnosti želje, da skrbniške funkcije ne opravlja hči. 10. Neprepričljivo je tudi stališče Centra za socialno delo, podano v odgovoru na pritožbo, da pritožnik spreminja razloge, zaradi katerih odklanja izbiro skrbnice. Enako kot v pritožbi je tudi na naroku navedel, da želi hčer razbremeniti. Na naroku je zatem resda izrazil dvom o obstoju krvne vezi med njima, a hkrati tudi, da si s hčerjo in vnuki niso blizu. Zanikanje krvnega sorodstva je tako mogoče razumeti tudi v prenesenem pomenu, se pravi kot odsotnost dejanske povezanosti med njima. Skupna vsem njegovim izjavam je tako želja, da bi za njegovo premoženje (iz podatkov spisa izhaja potreba po upravljanju z mesečnimi prejemki) skrbel nekdo drug in ne hči. 11. Dodaten dvom o pravilnosti ocene, da želja, ki jo je izrazil pritožnik pred sodiščem prve stopnje, ni izraz njegove pristne želje, vzbuja tudi sama vložitev pritožbe. Upoštevaje pritožnikove skromne zmožnosti pisnega komuniciranja, o katerih je mogoče sklepati iz ugotovitev v izpodbijanem sklepu, je zelo verjetno, da pritožbe ni napisal sam. Moral je torej poiskati osebo, ki ji je povedal, kaj želi, in ki mu je bila pripravljena pomagati pri sestavi pritožbe. Navedeno bi lahko utemeljevalo sklep, da kljub temu, da ne zmore več samostojno nastopati v pravnem prometu, zmore razumeti vlogo osebe, ki mu bo v bodoče pri tem pomagala.

12. Pritožnik je torej izrazil željo, da se za skrbnico ne postavi hčere. V izpodbijanem sklepu ta želja ni upoštevana, ni pa obrazloženo, da ne gre za pristen izraz njegove volje, niti da bi bilo upoštevanje njegove želje v nasprotju z njegovimi koristmi. Pri izbiri skrbnika so bile tako upoštevane le zakonske določbe, ki se nanašajo na skrbnika (240. člen DZ), ne pa tudi določbe, ki se nanašajo na položaj osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo (242. člen DZ). Ker se v postopku odloča o koristih in pravicah te osebe, pripravljenost in primernost potencialnega skrbnika ni dovolj, da se izbere za skrbnika. Ključni sta volja in korist osebe, v tem okviru pa tudi zaupanje osebe, da ji bo skrbnik nudil potrebno podporo. Ker v izpodbijanem sklepu ni ugotovitev, ki bi utemeljevale sklep, da pritožnik pomena izražene želje ne zmore razumeti, niti ugotovitev, da bi bilo upoštevanje želje v nasprotju z njegovimi koristmi, je podan dvom o pravilnosti odločitve o izbiri skrbnice.

13. Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi udeleženca ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

14. Sodišče prve stopnje naj v novem postopku pridobi mnenje centra za socialno delo in pritožnikove hčere o okoliščinah, pomembnih za presojo o upoštevnosti pritožnikove želje. Če se pokaže, da bi še kdo drug vedel povedati o pomembnih okoliščinah, naj k izjavi pozove tudi njega. Oceni naj, ali je potrebna postavitev začasnega skrbnika, ki bo vzpostavil zaupen stik s pritožnikom, mu predstavil možnosti o tem, kdo bi lahko bil skrbnik, in mu pomagal pri izbiri med njimi.3 Z njegovo postavitvijo bi bilo moč zagotoviti tudi ustrezno zastopanje pritožnika v postopku v sedanjem obdobju zaostrenih epidemioloških razmer, ko so zaradi bivanja v domu starejših občanov možnosti za vzpostavitev potrebnega osebnega stika med njim in sodiščem le pičle. Morda bo že po pridobitvi navedenih podatkov in mnenj mogoče ustrezno ovrednotiti pritožnikovo željo in ji dati dolžno težo, morda pa se bo pokazala še potreba po dopolnitvi izvedenskega mnenja in ponovnem pogovoru s pritožnikom.

15. Sodišče prve stopnje naj tudi preveri, ali je za čas, ki ga bo terjala izvedba postopka, izkazana potreba po opravi poslov, s katerimi ni mogoče odlašati. V predlogu je sicer navedeno, da je bila udeleženčeva hči z odločbo centra za socialno delo postavljena za skrbnico za poseben primer z nalogo upravljanja z njegovimi finančnimi sredstvi, iz podatkov spisa pa ne izhaja, ali odločba še velja.

16. Opisan obseg potrebne dopolnitve dokaznega postopka in nujnost ocene neposrednega vtisa, ki ga je sodišče prve stopnje že dobilo ob pritožnikovem zaslišanju in ki ga po vsej verjetnosti v doglednem času ne bo mogoče ponoviti, sta narekovala vrnitev zadeve pred sodišče prve stopnje.

PRAVNI POUK: Zoper navedeni sklep je dovoljena pritožba v roku je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Po prvem odstavku 240. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) se za skrbnika imenuje oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik. V naslednjem členu so določeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati skrbnik. 2 O pomenu spoštovanja osebnega dostojanstva v sodnih postopkih se izreka odločba US RS Up-563/15 z dne 19. 10. 2017, 13. in 14. točka obrazložitve. Dolžnost spoštovanja volje in izbire osebe je izrecno določena tudi v 12. členu Konvencije o pravicah invalidov (Uradni list RS, Mednarodne pogodbe, št. 10/08). 3 Na nujnost postavitve procesnega pomočnika osebi v postopku za odvzem poslovne sposobnosti z vidika zagotovitve pravice do poštenega sojenja je opozorilo že Ustavno sodišče v odločbi Up-1178/18 z dne 12. 12. 2019. Glede na sposobnost pritožnika, da ob ugotovljenih zmožnostih samostojno poskrbeti za svoje pravice in koristi, sam poskrbi za svoje pravice v postopku, in glede na obsežnost skrbnikovih nalog v izpodbijanem sklepu, je pritožnikov položaj primerljiv s položajem oseb v nekdanjih postopkih za odvzem poslovne sposobnosti.