Jedro

Tarifna številka 2200 ZOdvT (nagrada za posel) se uporabi tudi v primeru storitev, ki jih odvetnik opravi za stranko v postopku pri delodajalcu.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v III. točki izreka v zvezi s II. točko izreka ter v IV. točki izreka delno spremeni tako, da se glasi: „Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške disciplinskega postopka v višini 271,20 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 28. 10. 2010 dalje do plačila, v roku 15 dni.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 238,00 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka do plačila.“ V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 56,64 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo razveljavilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 20. 9. 2010 in ... z dne 28. 10. 2010 (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 193,80 EUR skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 28. 10. 2010 dalje do plačila ter v roku 15 dni (II. točka izreka). Kar je tožnik zahteval drugače (odpravo spornih odločb ter višje stroške disciplinskega postopka) je zavrnilo (III. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 140,83 EUR, v roku 8 dni po prejemu sodne odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (IV. točka izreka).

Zoper sodbo v II., III. in IV. točki izreka se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov, predvsem pa zaradi nepravilne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe spremeni tako, da zahtevku tožnika v zavrnilnem delu ugodi, stroške tega postopka pa naloži v plačilo toženi stranki. Z razlogovanjem in odločitvijo sodišča, ki se nanaša na sam očitek disciplinske kršitve, zlasti pa na odmero stroškov disciplinskega postopka in stroškov tega postopka, se tožnik ne more strinjati, saj je sodišče nepravilno odmerilo stroške disciplinskega postopka, kot tudi sodnega postopka. Odločitev sodišča je protispisna in v nasprotju z listinami v spisu, odločitve ni mogoče preveriti, saj se sodišče ni opredelilo do vtoževanih stroškov, nastalih v disciplinskem postopku. Navaja, da je sodišče v obrazložitvi moraliziralo o ravnanju tožnika, tožniku se je očitala odklonitev izvršitve ukaza, tako da je bilo pričakovati, da se bo sodišče omejilo le na to. Tožniku je bila očitana hujša kršitev disciplinske odgovornosti, za katero je predvidena posledica prenehanje delovnega razmerja. Zato je sodišče nepravilno odmerilo samo višino stroškov. Spregledalo je, da se je disciplinski postopek vodil v vojašnici ... (kar je razvidno iz listinske dokumentacije). Tudi ob ob predpostavki, da bi bila vrednost, ki jo je sodišče upoštevalo, pravilna, bi moralo sodišče odmeriti stroške v drugačni višini. Posledično je sodišče nepravilno odmerilo tudi stroške postopka. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list RS št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti in ki jih uveljavlja pritožba, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje, le glede višine stroškov disciplinskega postopka, posledično pa tudi glede prvostopenjskih stroškov, je delno zmotno uporabilo materialno pravo.

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje pri odločanju o stroških disciplinskega postopka upoštevati dejstvo, da je bila tožniku očitana hujša kršitev disciplinske odgovornosti, za katero je predvidena posledica prenehanje delovnega razmerja. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. list RS št. 67/2008 in naslednji) s pripadajočo tarifo in materialnopravno pravilno zaključilo, da je potrebno tarifno številko 2200 (nagrada za posel) uporabiti tudi v primeru storitev, ki jih odvetnik opravi za stranko v postopkih pri delodajalcu. Ta nagrada namreč nastane za vsa izvensodna opravila, ki jih opravi odvetnik za svojo stranko in ki niso posebej urejena v ostalih delih tarife. To velja tudi za zastopanje delavca po odvetniku v postopkih pri delodajalcu. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo tudi vrednost spornega predmeta, upoštevaje vrednost, ki jo je tožnik navedel na naroku 23. 11. 2011 (1.000,00 EUR). Pri odmeri stroškov disciplinskega postopka pa je sodišče prve stopnje prezrlo, da se je disciplinski postopek vodil v vojašnici ..., zato je upravičen do potnih stroškov po tarifni številki 6004. Sodišče prve stopnje je stroške disciplinskega postopka odmerilo v prenizkem znesku. Pritožbeno sodišče je zato odločitev v III. točki v zvezi z II. točko izreka prvostopenjske sodbe spremenilo tako, da je zvišalo prisojene stroške za znesek potnih stroškov. Skupno priznani stroški tožnika za zastopanje v disciplinskem postopku znašajo 271,20 EUR. Zato je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi in delno spremenilo odločitev o povrnitvi stroškov disciplinskega postopka, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Delno spremenjena odločitev o glavni stvari (stroški disciplinskega postopka) narekuje tudi drugačno odločitev o stroških postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Tožnik je v sporu uspel v celoti glede spornih sklepov in delno glede stroškov disciplinskega postopka (19,60 %). Potrebni stroški tožnika znašajo 367,50 EUR, upoštevaje uspeh 270,00 EUR. Potrebni stroški tožene stranke znašajo 160,00 EUR, upoštevaje uspeh 32,00 EUR. Po pobotu tako odmerjenih stroškov je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 238,00 EUR.

Tožnik je bil s pritožbo delno uspešen, zato mu je pritožbeno sodišče priznalo glede na doseženi uspeh s pritožbo 56,64 EUR.