Jedro

Ker se je inšpekcijski postopek začel pred uveljavitvijo Zakona o graditvi objektov in ker ne gre za enostaven objekt, je sodišče prve stopnje odločitev pravilno oprlo na določbo 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN). Na podlagi ugotovitve, da investitor za gradnjo objekta v treh etažah ni imel ustreznega dovoljenja, je urbanistični inšpektor s tem, ko je odredil odstranitev objekta, pravilno uporabil navedeno določbo ZUN.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 8.6.2002. S to odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo urbanističnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote N.m. z dne 6.12.2001. Z navedeno odločbo je bilo tožniku naloženo, da v roku 6 mesecev po prejemu odločbe odstrani zidan objekt v gradnji, približnih tlorisnih izmer 7,00 m x 8,00 m, ki obsega delno vkopano pritličje približne višine 2,40 m, etažo in mansardo ter vzpostavi prejšnje stanje (točka 1. izreka), določene so bile prepovedi, ki veljajo za navedeni objekt (točka 2. izreka) ter odločeno, da če v danem roku ne bo izvršil navedenega dejanja, bo to opravilo pooblaščeno podjetje na njegove stroške (točka 3. izreka), da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (točka 4. izreka) in da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (točka 5. izreka).

V obrazložitvi sodbe se sodišče prve stopnje sklicuje na dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku ter na določbo 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97 in 9/01). V postopku je bilo ugotovljeno in to niti ni sporno, da je tožnik gradil objekt v treh etažeh. Za tak objekt je potrebno lokacijsko dovoljenje, ki ga tožnik nima. Ta ugotovitev pa je po presoji sodišča zadostna podlaga za odreditev inšpekcijskega ukrepa na podlagi 73. člena ZUN. Zato po presoji sodišča na drugačno odločitev v tem upravnem sporu ne more vplivati tožbeni ugovor, ki se nanaša na tlorisne dimenzije objekta in višino posameznih etaž. Sodišče zavrača tudi tožbeni razlog bistvene kršitve določb Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki naj bi bila podana s tem, da tožnik ni sodeloval v postopku, saj podatki predloženih upravnih spisov tega ne potrjujejo. Pa tudi sicer se v inšpekcijskih postopkih po ZUN odloča v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank.

V pritožbi tožnik uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Ne strinja se s presojo sodišča prve stopnje, da tožbeni ugovor glede tlorisne dimenzije in višine objekta ne more vplivati na odločitev v tej zadevi. Meni, da bi moralo sodišče prve stopnje pred odločitvijo preveriti pravilnost tlorisnih izmer objekta in v ta namen izvesti predlagane dokaze. Ob pravilni ugotovitvi le teh bi se namreč pokazalo, da je odrejeni ukrep nesorazmeren, saj bi bilo mogoče zakonito stanje doseči z drugim ukrepom. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo tako spremeni, da odločbo tožene stranke odpravi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Tožena stranka in Državni pravobranilec Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa v tem upravnem sporu na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporen inšpekcijski ukrep, odrejen tožniku na podlagi 73. člena ZUN. Po tej določbi za odreditev spornega inšpekcijskega ukrepa zadostuje ugotovitev, da je tožnik zgradil objekt brez ustreznega dovoljenja. Iz podatkov spisa izhaja, in niti ni sporno, da je tožnik zgradil objekt v treh etažah, z odločbo o dovolitvi priglašenih del z dne 9.12.1991 pa mu je bila dovoljena gradnja pritličnega objekta, in sicer nadomestne garaže za kmetijske stroje. Na tej podlagi je pravilen sklep sodišča prve stopnje, da je tožnik zgradil objekt brez ustreznega dovoljenja. Odločba o dovolitvi priglašenih del namreč za objekt, kakršnega je zgradil tožnik, ne glede na tlorisne dimenzije objekta, ni ustrezno dovoljenje. Zato po presoji pritožbenega sodišča pritožbeni ugovor zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni podan. Na tej dejanski podlagi je bil tožniku utemeljeno odrejen inšpekcijski ukrep na podlagi 73. člena ZUN. V ZUN je sicer res predviden še drug inšpekcijski ukrep, in sicer uskladitev gradnje s pogoji dovoljenja (75. člen ZUN). Vendar se ta odredi v primeru, če investitor gradi objekt, za katerega je pred začetkom gradnje pridobil ustrezno dovoljenje, vendar pa gradbena dela izvaja v nasprotju z izdanim dovoljenjem. Če pa, tako kot v tem primeru, investitor nima ustreznega dovoljenja, za uporabo navedene odločbe ZUN ni podlage. Zato je bila tudi po presoji pritožbenega sodišča določba 73. člena ZUN pravilno uporabljena. Pri tem je pritožbeno sodišče pravilno uporabo materialnega prava presojalo tudi glede na odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-150/04-19 z dne 1.12.2005 in presodilo, da navedena odločba ne vpliva na odločitev v tej zadevi. S to odločbo je Ustavno sodišče RS sicer razveljavilo določbo 1. odstavka 200. člena Zakona o graditvi objektov, po kateri se po določbah ZUN končajo tisti inšpekcijski postopki, ki so se, tako kot v tem primeru, začeli pred uveljavitvijo tega zakona, to je pred 1.1.2003. Vendar je navedeno odločbo Ustavno sodišče razveljavilo le, kolikor se nanaša na gradnje iz 3. odstavka 3. člena ZGO, to je na enostavne objekte, kar pa predmetni objekt ni.

Ker glede na navedeno uveljavljani pritožbeni ugovori niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.