Jedro

Če pritožbeno sodišče v nasprotju z razlogi prvostopenjske sodbe o polni odškodninski odgovornosti odgovorne osebe presodi, da je tudi oškodovanec prispeval k nastanku škodnega dogodka zaradi svoje premajhne pazljivosti, mora svoje razloge, da je oškodovanec za določena dejstva moral ali mogel vedeti, utemeljiti z navedbo, na katerih izvedenih dokazih temelji tak njegov zaključek.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi v pravnomočnem zavrnilnem delu in zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Izrek o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnik se je 27. 11. 2000 na delu pri toženki telesno poškodoval, ko je pri opaženju betonske plošče stopil na preklado, ki pa ni bila podprta s kovinskima podpornikoma. Zato se je podrla in tožnik je padel 2,30 metra globoko. Zahteval je odškodnino za nepremoženjsko in premoženjsko škodo. Sodišče prve stopnje je po ugotovljenem poteku nesreče presodilo, da je toženka objektivno odškodninsko odgovorna in da tožniku ni mogoče očitati soprispevka, saj so bili za postavljanje podpornikov zadolženi delavci, ki so delali pod njim. Tožniku je za nepremoženjsko škodo odmerilo odškodnino v višini 30.500,00 EUR, presežno zahtevano odškodnino za tri oblike nepremoženjske škode zavrnilo in v celoti zavrnilo odškodnino za duševne bolečine zaradi skaženosti (izrek pod točko 2 sodbe). Od premoženjske škode mu je najprej za potne stroške po prostem preudarku prisodilo 50,00 EUR, presežni zahtevek pa zavrnilo. Hkrati je zavrnilo tudi tožbeni zahtevek za plačilo tuje pomoči (izrek pod točko 3). Delno je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo izgube na zaslužku za nazaj in za regres za leto 2002 (izrek pod točko 4) in v obliki mesečne rente zahtevano plačilo izgubljenega zaslužka za čas od 28. 10. 2002 dalje (izreka pod točko 4 in 5) ter še odločilo o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je odločilo o pritožbah obeh pravdnih strank tako, da jima je delno ugodilo, delno pa ju je zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo prvostopenjsko sodbo. Pritrdilo je toženki, da je tožnik prispeval k nastanku škode zaradi hude nepazljivosti z deležem, ki ga je ocenilo na 60 %. Odmero odškodnine za strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je zvišalo, tako da je skupna odmera za tri oblike nepremoženjske škode znašala 41.500,00 EUR, vendar je toženka zaradi tožnikovega prispevka dolžna plačati le 16.600,00 EUR. Zato je 2. točko izreka prvostopenjske sodbe spremenilo tako, da je prisojeni znesek znižalo za 13.900,00 EUR. Tožnik ni izpodbijal zavrnitve odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti in zavrnjenega dela odškodnine v zvezi s potnimi stroški, pač pa zavrnitev vse še preostale premoženjske škode. Pritožbeno sodišče je pritrdilo njegovemu stališču, da je treba v izgubljeni dohodek vključiti tudi kot dohodek izplačevane dnevnice, vendar le do leta 2006, ko je toženka prenehala s takim izplačevanjem. Zato je zneske izgube na zaslužku za posamezna obdobja sicer zvišalo, naloženo plačilo pa je nato znižalo na 40 %, kolikor znaša toženkin delež. Za čas od 1. 1. 2003 naloženo plačilo izgube na zaslužku pa je znižalo na 20 %, ker je ocenilo, da je izguba delovne sposobnosti tožnika po tem datumu le v obsegu do ½ posledica škodnega dogodka, v ostalem pa jo je pripisati vzroku na njegovi strani (izbruh duševne bolezni). Zaradi teh razlogov je poseglo tudi v izreka pod točko 4 in 5 prvostopenjske sodbe tako, da je prisojene zneske za različna obdobja znižalo ali zvišalo. Delno zvišanje prisojenega zneska v izreku pod točko 3 prvostopenjske sode je posledica presoje pritožbenega sodišča, da je tožnik za čas zdravljenja upravičen zahtevati plačilo tuje pomoči, da je zahtevani znesek razumen in da gre tožniku 40 % iz tega naslova zahtevane odškodnine. O pritožbenih stroških je odločilo tako, da vsaka stranka trpi svoje pritožbene stroške.

3. Tožnik v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijske razloge več bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pri vseh vprašanjih, glede katerih so v prejšnji točki te odločbe povzeti odgovori pritožbenega sodišča. Predlaga tako spremembo izpodbijane sodbe, da se toženkino pritožbo v celoti zavrne, njegovi pa v celoti ugodi. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sodbe in vrnitev zadeve pritožbenemu sodišču v novo sojenje.

4. Revizija je bila vročena toženki, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija je utemeljena.

6. Če drugostopenjsko sodišče v nasprotju z razlogi prvostopenjske sodbe o polni odškodninski odgovornosti odgovorne osebe presodi, da je tudi oškodovanec prispeval k nastanku škodnega dogodka zaradi svoje premajhne pazljivosti, mora svoje razloge, da je oškodovanec za določena dejstva moral ali mogel vedeti, utemeljiti z navedbo, na katerih izvedenih dokazih temelji tak njegov zaključek. Če ne ravna tako, so lahko njegovi razlogi o odločilnih dejstvih vsaj nejasni oziroma jih sploh ni, kar onemogoča preizkus sodbe in zato lahko pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V obravnavani zadevi gre za razloge iz četrtega odstavka 4. točke obrazložitve pritožbene sodbe, da je tožnik kot poklicni tesar „vedel, da mora spremljati delavna opravila ostalih delavcev in bi ob potrebni skrbnosti mogel in moral vedeti, da opaž preklade, ki ga je izdeloval, ni bil podprt s podpornikoma in da zato na takšen opaž ne sme stopiti“. V zvezi s temi razlogi revizija utemeljeno očita več procesnih kršitev. Pritožbeno sodišče ni pojasnilo, na kateri dokaz se pri teh razlogih opira, saj v razlogih prvostopenjske sodbe ni ugotovitve, da naj bi prav tožnik delal opaž navedene preklade. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je to bila le trditev toženke v njenem odgovoru na tožbo, ki pa jo je tožnik takoj v svoji naslednji vlogi obširno prerekal. Revizija tako utemeljeno opozarja, da je pritožbeno sodišče v tem delu le nekritično povzelo toženkine pritožbene trditve. Iz razlogov prvostopenjske sodbe namreč izhaja, da je tožnik delal pri opažu stropa, ki se dela v dveh nivojih, tožnik pa je delal „na vrhu opaženja“. Revizija tudi utemeljeno opozarja, da pomenijo toženkine trditve (vsaj delno) tudi nedovoljeno novoto. Ves čas postopka na prvi stopnji je toženka utemeljevala tožnikovo (so)odgovornost s trditvami, da je tožnik po končanem delu šel nazaj na gradbišče in tam padel, kar se je izkazalo za neresnično, in da je sam izdelal opaž preklade, kar tudi ni točno. V toženkini pritožbi je sicer videti, da sprejema dejansko ugotovitev prvostopenjske sodbe o samem poteku dogodka, vendar tožnikovo (so)odgovornost utemeljuje z novimi trditvami, da naj bi tožnik ob potrebni skrbnosti moral spremljati delovna opravila ostalih sodelavcev v skupini. Revizija utemeljeno opozarja, da sporna trditev ni uveljavljana v skladu z 286. členom ZPP ali točneje s prvim odstavkom 337. člena ZPP, hkrati pa še pojasnjuje, zakaj ta nova trditev glede na situacijo na gradbišču (opaž preklade nad vrati je bil pod nivojem stropa, kjer je delal tožnik) ne drži. 7. Ugotovljena procesna kršitev se nanaša na sam temelj odškodninske terjatve in s tem tako na nepremoženjsko kot na premoženjsko škodo. Že ta ugotovitev zadošča za ugoditev reviziji. Kljub temu pa revizijsko sodišče dodaja, da so utemeljeni tudi nekateri drugi revizijski očitki. Razlogi pritožbenega sodišča o tožnikovi psihozi kot vzroku za njegovo delovno nesposobnost se razlikujejo od ugotovitev izvedenskega mnenja in invalidske komisije, ki je tožnikovo popolno delovno nesposobnost ugotovila že za čas od 31. 12. 2002, od tega datuma pa je tožniku tudi priznan status invalida I. kategorije. Izbruh bolezni v začetku leta 2003 (po nekaterih podatkih pa 2004) naj torej na že prej ugotovljeno popolno delovno nesposobnost ne bi vplival. Zato je vsaj vprašljiva presoja o dodatnem zniževanju odškodnine zaradi izgube na zaslužku za navedeno obdobje. Razlogi pritožbenega sodišča v točki 9 o izgubi na zaslužku v prvemu obdobju (v letu 2002) so nejasni tako glede oznake datumov kot glede zneskov, saj bi v razlogih navedeni zneski utemeljevali zvišanje in ne znižanje odškodnine, kot je sicer odločeno v 3. točki izreka pritožbene sodbe. Zapis o znižanju obresti je nejasen, verjetno pomeni znižanje glavnice, od katere ji tečejo obresti.

8. Revizijsko sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP tožnikovi reviziji ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo pritožbenemu sodišču v novo sojenje. V njem bo sodišče odpravilo ugotovljene nepravilnosti in odgovorilo tudi na ostale pritožbene očitke, nato pa ponovno odločilo o obeh pritožbah. Odločitev o revizijskih stroških obeh pravdnih strank temelji na tretjem odstavku 166. člena ZPP.