Jedro

Prvostopenjsko sodišče je odločitev o tem, da zavrne predlagateljev predlog za določitev stikov med njim in njegovima hčerama oprlo na izraženo voljo N. in M. glede stikov z očetom, ki sta jo podali na CSD in na sodišču na neformalnem razgovoru. Ocenilo je, da sta dekleti dovolj stari in sposobni razumeti izraženo voljo ter posledice in je v njuno korist, da nimata stikov z očetom. Pritožbeno sodišče odločitev in vse argumente prvostopenjskega sodišča sprejema.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlagateljev predlog za določitev stikov z mladoletnima hčerkama. Odločilo je, naj vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj. Uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Meni, da je srž problema v obravnavani zadevi starševski odtujitveni sindrom, ki ga sodišče ne razume. Pojasnjuje, kaj pomeni starševski odtujitveni sindrom ter pomen očeta in očetovstva za otrokov razvoj. Navaja, da se ne strinja z argumentacijo sodišča in ponuja nasvete, kako je treba ravnati v položaju odtujenega starša. Trdi, da bi lahko, če bi imel možnost, hčerama pokazal, da ju ima rad, ter jima je pripravljen nuditi podporo in vse, kar se od očeta pričakuje. Očita, da je odločitev sodišča utemeljena z odločitvijo otrok, s čimer se ne strinja. Otroci ne morejo odločati v sodnem postopku, sodišče pa nima strokovnega znanja, da bi se lahko strokovno opredelilo do izraženih stališč otrok. Sodišče je zamolčalo, da je vnaprej jasno izrazilo stališče, da ne bo imenovalo izvedenca. V obravnavanem primeru ne gre za pravno vprašanje in dokazno oceno, ampak za zelo strokovno vprašanje, ki ne more biti argumentirano tako, kot je argumentiralo sodišče. 3. Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev prvostopenjskega sodišča je pravilna. To je navedlo tudi vse materialnopravne in vsebinske razloge, ki odločitev potrjujejo. Pri tem sodišče ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti niti kršitev, ki jih pritožnik zatrjuje v pritožbi.

6. Po določilu četrtega odstavka 421. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izda sodišče na zahtevo bivšega zakonca ali organa, pristojnega za socialne zadeve, novo odločbo o varstvu in vzgoji otrok ter o stikih, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otrok.

7. Po določilu prvega odstavka 410. člena ZPP mora sodišče, kadar odloča o varstvu in vzgoji otrok ter o stikih, otroka, ki je sposoben razumeti pomen postopka in posledice odločitve, na primeren način obvestiti o uvedbi postopka in o njegovi pravici, da izrazi svoje mnenje.

8. Sodišče upošteva otrokovo mnenje, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice (drugi odstavek 63. člena in drugi odstavek 78. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v nadaljevanju ZZZDR).

9. Prvostopenjsko sodišče je odločitev o tem, da zavrne predlagateljev predlog za določitev stikov med njim in njegovima hčerama oprlo na izraženo voljo N. in M. glede stikov z očetom, ki sta jo podali na CSD in na sodišču na neformalnem razgovoru. Ocenilo je, da sta dekleti dovolj stari in sposobni razumeti izraženo voljo ter posledice in je v njuno korist, da nimata stikov z očetom. Pritožbeno sodišče odločitev in vse argumente prvostopenjskega sodišča sprejema. Prvostopenjsko sodišče je upoštevalo vse kriterije, ki so relevantni za sprejem odločitve.

10. Obe dekleti sta svoji mnenji in voljo izrazili v tem postopku dvakrat, pred tem tudi v postopku, ki se je vodil pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. N 739/2009. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da se od zadnje sodne odločbe s 1. 10. 2013, na podlagi katere se stiki med predlagateljem in hčerama niso izvajali, niso spremenile razmere, na podlagi katerih bi bilo potrebno zaradi koristi otrok predlogu slediti. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo tudi, da obe dekleti ne odklanjata stikov z očetom zaradi indokrinacije s strani matere oziroma tako imenovanega sindroma odtujitve od starša (PAS), ki ga tekom vseh postopkov kot tudi v pritožbi zatrjuje predlagatelj. To v obravnavani situaciji, upoštevaje vse okoliščine primera po oceni pritožbenega sodišča niti ni več pomembno, saj otrokova pravica do stikov ne vsebuje le upravičenja otroka, da vzdržuje stike z obema staršema, temveč tudi upravičenje, da se iz utemeljenih razlogov stikom upre. V koliziji med upravičenjem otroka in pravico starša do stika je odločilna samo otrokova korist. Podobno, a s stališča otrokovih koristi še bolj rigorozno stališče je zavzelo že Evropsko sodišče za človekove pravice v odločbi s 23. 9. 1994 v zadevi Hokkanen proti Finski(1).

11. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče svojo odločitev preložilo na otroka, sodišče pa nima strokovnega znanja, da bi se lahko strokovno opredelilo do izraženih stališč otrok. Najprej je potrebno upoštevati, da sta obe dekleti že skoraj odrasli. Starejša N. je po izdanem prvostopenjskem sklepu 26. 9. postala polnoletna. Mlajša M. ima že šestnajst let in pol. Obe dekleti je sodišče ocenilo kot sposobni razumeti izraženo voljo in njene posledice. Pritožbeno sodišče pa še poudarja, da imata toliko stari dekleti svojo voljo, ki je starša (tudi predlagatelj) in sodne oblasti ne smejo prezreti ampak jima moramo prisluhniti in njune želje in potrebe vzeti resno. Če smo ju pozvali, naj izrazita svoje mnenje in ocenili, da sta dovolj zreli in sposobni razumeti njegov pomen in posledice, moramo to mnenje tudi resno upoštevati. Prvostopenjsko sodišče ni ocenilo, da dekleti ne bi bili sposobni razumeti izražene volje in posledic, niti da bi prišlo do kolizije med njuno voljo in koristmi. Glede na starost obeh deklet (sploh pa polnoletnost starejše – N. je medtem postala polnoletna, torej predlagatelj nad njo ne izvaja več roditeljske pravice) upoštevajoč, da je prvostopenjska sodnica opravila osebni razgovor z obema dekletoma in dobila osebni uvid, pritožbeno sodišče nima pomislekov v ugotovitve sodišča in sprejeto odločitev.

12. Ostale pritožbene navedbe so take narave, da na odločitev ne vplivajo in pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP).

13. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, in tudi tisti ne, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Evropsko sodišče je sodilo, da nacionalno (finsko) sodišče, ki je očetu odvzelo pravico do osebnih stikov z desetletnim otrokom, ki je stike odklanjal, ni ravnala v nasprotju z 8. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.