Jedro

Za presojo sile ali grožnje je potrebno presoditi vse okoliščine (subjektivne in objektivne), ki so po splošnih pravilih civilnega prava potrebne za ugotovitev, da je bila pogodba sklenjena s pravno upoštevno silo ali grožnjo (pravno pravilo par. 870 ODZ, vsebinsko povzeto v 60. členu ZOR). Določba 5. člena ZDen ureja izjemo od pravila, da se vrača premoženje, ki je bilo odvzeto s prisilnim ukrepom (odločbo) državnega organa. Zato je potrebno v vsakem primeru posebej presoditi vse okoliščine, ki so posameznika pripeljale do odločitve, ki je v primeru, če bi lahko izrazil pravo voljo, ne bi sprejel. Še posebej to velja v primerih, ko upravičenec izrecno pove, da ni šlo sicer za nobeno direktno grožnjo ali fizično silo, temveč za pritisk, ki bo imel premoženjske posledice.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlagateljev predlog za denacionalizacijo zemljišč potem, ko je ugotovilo, da predlagatelj ni uspel dokazati, da je bila kupna pogodba z dne 15.3.1962, s katero je predlagateljev oče prodal zemljišča Kmetijski zadrugi C., sklenjena zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti.

Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagatelja zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočnemu sklepu sodišča druge stopnje je vložil predlagatelj pravočasno revizijo in v njej uveljavljal revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlagateljev oče je sklenil pogodbo zaradi groženj. To izhaja tudi iz izpovedbe v postopku zaslišane priče. Sodišče prve stopnje se glede resnosti groženj, ki jih je bil deležen predlagateljev oče, ni opredelilo. Brez groženj pravni posel ne bi bil sklenjen. Če predlagateljev oče pogodbe ne bi sklenil, bi prišlo do prisilne arondacije. Odvzeli bi mu tudi gostilno, ki mu je predstavljala dodaten vir preživljanja. Obstoj groženj je ugotovilo tudi sodišče. Le zadosti resne niso bile, pri čemer pa sodišče ni pojasnilo, kaj si pod pojmom resne oziroma neresne grožnje predstavlja. Reviziji naj se ugodi, sklep sodišča druge stopnje pa tako spremeni, da se predlogu v celoti ugodi, Podrejeno naj se sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, ter Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (390. člen zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi s 37. členom zakona o nepravdnem postopku - ZNP).

Revizija je utemeljena.

Sodišči prve in druge stopnje sta predlog zavrnili z utemeljitvijo, da predlagateljevo sklicevanje in zatrjevanje "prisile aktivistov" nima elementov sile, grožnje ali zvijače v smislu razlogov iz 5. člena zakona o denacionalizaciji - ZDen -, da prepričevanje predstavnika kmetijske zadruge, naj predlagateljev oče proda sporna zemljišča, ki so potrebna za zaokrožitev zemljišč, ne predstavlja grožnje v smislu 60. člena zakona o obligacijskih razmerji - ZOR - oziroma pravnega pravila par. 870 ODZ, ki je veljal v času sklenitve prodajne pogodbe, ter da gre za grožnjo le v primerih, kadar nekdo z nedopustno (protipravno) grožnjo nekomu povzroči utemeljen strah, tako da ta zaradi tega sklene pogodbo.

Taka materialnopravna razlaga pa ni pravilna. Za presojo sile ali grožnje je namreč potrebno presoditi vse okoliščine (subjektivne in objektivne), ki so po splošnih pravilih civilnega prava potrebne za ugotovitev, da je bila pogodba sklenjena s pravno upoštevno silo ali grožnjo (pravno pravilo par. 870 ODZ, vsebinsko povzeto v 60. členu ZOR). Določba 5. člena ZDen ureja izjemo od pravila, da se vrača premoženje, ki je bilo odvzeto s prisilnim ukrepom (odločbo) državnega organa. Zato je potrebno v vsakem primeru posebej presoditi vse okoliščine, ki so posameznika pripeljale do odločitve, ki je v primeru, če bi lahko izrazil pravo voljo, ne bi sprejel. Še posebej to velja v primerih, ko upravičenec izrecno pove, da ni šlo sicer za nobeno direktno grožnjo ali fizično silo, temveč za pritisk, ki bo imel premoženjske posledice.

Za pravilno uporabo materialnega prava bo zato potrebno v ponovljenem postopku presoditi trditve, da je predlagateljevemu očetu, če pogodbe ne bi sklenil, grozil odvzem zemljišč, gozdov in gostilne, da se o višini kupnine sploh niso nič pogovarjali, ker jo je zadruga kar določila, da so pred sklenitvijo pogodbe nanj pritiskali aktivisti in uslužbenci zadruge, da je v imenu zadruge pogodbo podpisal uslužbenec zadruge, ki je bil sicer zadolžen za arondacijo, da so bili v času sklenitve pogodbe arondacijski načrti že pripravljeni in da so se v primerih, kadar lastniki zemljišč niso sklenili pravnih poslov, takoj izdale arondacijske odločbe.

Za razsojo bo nadalje pomembno tudi dejstvo, v kakšni vlogi so predstavniki nasprotnega udeleženca nastopali, ko naj bi predlagateljevemu očetu grozili. Kakšna so bila pogajanja, s kom in na kakšen način so potekala, izhaja iz izpovedbe F. M., ki jo bo potrebno v ponovljenem postopku oceniti v smislu 5. člena ZDen, ki govori o državnem organu ali predstavniku oblasti. Glede na plansko in centralistično upravljanje v kmetijstvu pa so bili pogosto tudi nedržavni organi le podaljšana roka države. Kako je bilo v konkretnem primeru, bo potrebno ugotoviti.

Iz navedenih razlogov je revizijsko sodišče reviziji ugodilo, sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.