Jedro

Glede na to, da se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca, nasprotni udeleženec utemeljeno opozarja, da je višina preživnine sorazmerno povezana s preživninskimi zmožnostmi staršev. Višje kot so te, več potreb (tudi nadstandardnih) otroka sta starša dolžna pokriti. Glede na zmožnosti staršev predlagateljice od njiju ni mogoče pričakovati, da bosta ob možnosti bivanja v dijaškem domu plačevala višji znesek najemnega stanovanja.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni: - v I. točki izreka glede višine preživnine tako, da mora nasprotni udeleženec za preživljanje predlagateljice za mesece marec, april in maj 2022 plačati še razliko v mesečni višini po 157,45 EUR, od 1. 6. dalje pa plačevati po 270 EUR mesečne preživnine; - v II. točki izreka tako, da se v presežku do zahtevanega zvišanja 400 EUR mesečno, predlog zavrne za 130 EUR (namesto za 100 EUR).

II. Sicer se pritožba zavrne in se v izpodbijanem ter nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Nasprotni udeleženec nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se preživninska obveznost nasprotnega udeleženca za predlagateljico A. A., ki je bila dogovorjena s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Novem mestu IV P 359/2014 z dne 13. 4. 2015 v višini 100 EUR, in nazadnje valorizirana na znesek 112,55 EUR, za čas od 9. 3. 2022 naprej spremeni tako, da mora nasprotni udeleženec za preživljanje predlagateljice za mesece marec, april in maj 2022 plačati še razliko v mesečni višini po 187,45 EUR, od 1. 6. 2022 dalje pa plačevati po 300 EUR mesečne preživnine, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v tej višini do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in plač, odtlej pa v valoriziranih zneskih, določenih z vsakokratnim obvestilom prisotnega CSD (I. točka izreka). V presežku do zahtevanega zvišanja na 400 EUR mesečno, tj. za 100 EUR, je sodišče predlog zavrnilo (II. točka izreka) ter odločilo, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec. Izpodbija ga v I. točki izreka in uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP. Sodišče je napačno ugotovilo potrebe predlagateljice in pridobitne zmožnosti obeh staršev ter ni pravilno upoštevalo vseh okoliščin, pomembnih za odločanje v tem postopku. Sodišče ugotavlja, da se od sklenjene sodne poravnave v letu 2015 niso spremenile premoženjske razmere nasprotnega udeleženca, hkrati pa zaključuje, da so se njegove preživninske zmožnosti povečale oziroma izboljšale. Sklep je zato sam sabo v nasprotju in je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Nesporno je, da tožnik ne plačuje več preživnine za starejšega sina, ki je že zaposlen, vendar je negotovo, ali bo drugi sin B. B. uspešno opravil maturo in bo nasprotni udeleženec dolžan plačevati preživnino tudi zanj. Poleg tega sodišče ni upoštevalo, da je bil nasprotni udeleženec, kot je izpovedal, dalj časa v bolniškem staležu, zato so bile njegove pridobitne zmožnosti znižane. Sodišče se do tega dejstva ni opredelilo.

Tudi stališče sodišča, da so bistvene spremenile zmožnosti obeh staršev, ker se je morala mama predlagateljice preseliti v najemno stanovanje in plačuje najemnino, je napačno. Nasprotni udeleženec opozarja, da je zakonita zastopnica predlagateljice izpovedala, da je kupila vozilo Peugeot 308, letnik 2017, za katerega plačuje mesečno kredit v znesku 218 EUR. Ustaljeno stališče sodne prakse je, da ima preživninska obveznost prednost pred kreditno obveznostjo. Kredita sodišče ne bi smelo upoštevati, saj ga zakonita zastopnica ne plačuje za stanovanjski problem, temveč za novejše vozilo. Starša predlagateljice prejemata primerljiv dohodek, nakupa osebnega vozila sodišče ne bi smelo upoštevati, poleg tega se je zakonita zastopnica samovoljno odselila od staršev in bi lahko za strošek, ki ga ima z najemnino, kurjavo in kreditom za vozilo najela stanovanjski kredit in kupila stanovanje.

Spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca so pravni pojem, razlagati ga je treba tako, da morajo biti spremembe bistvene. Sodišče mora primerjati dejanske okoliščine iz časa prvotne določitve preživnine in tiste, ki so aktualne ob odločanju v pravdi za spremembo višine preživnine. Glede na ugotovitve sodišča, da se je premoženjska zmožnost nasprotnega udeleženca izboljšala zgolj v tem, da ni več dolžan plačevati preživnine za najstarejšega sina, premoženjske razmere zakonite zastopnice, matere predlagateljice, pa so se poslabšale v tem, da sedaj živi v najetem stanovanju, je zaključek sodišča, ki je spremenilo obveznost plačevanja preživnine, napačen. V primeru, da bo sin B. B. uspešno naredil maturo in bo nasprotni udeleženec zavezan še zanj plačevati preživnino, bo ogroženo njegovo lastno preživljanje. Predpogoj za utemeljenost zahtevka za zvišanje preživnine je porušeno vrednostno razmerje med pravno odločilnimi dejavniki. Ker se na strani nasprotnega udeleženca niso bistveno spremenile razmere, sploh ni pogojev za vnovično ugotavljanje vseh pravno relevantnih dejstev, od katerih je odvisna odločitev o preživninskih obveznostih in bi bilo treba zahtevek predlagateljice v celoti zavrniti.

Nasprotni udeleženec navaja, da zanj ni dvoma, da so se preživninske potrebe predlagateljice povečale, vendar je preživnina namenjena njenim najnujnejšim potrebam, ne smejo pa biti pri določitvi preživnine upoštevani stroški, ki so vezani na njene počitnice, zabavo, nakup najdražjega fotoaparata, računalnika in naj si ta višji standard plačuje z zaslužki, ki jih lahko ustvari sama z dodatnim delom. Ocena preživninskih potreb je pogojena z razpoložljivostjo sredstev obeh staršev. V obravnavanem primeru za njihovo oceno zadostuje trditvena podlaga pravdnih strank, podkrepljena z izpovedmi ter splošno znanimi dejstvi o povprečnih potrebah otrok starosti preživninske upravičenke. Glede na skromne plače staršev predlagateljice in stroške, ki jih imata že s samim bivanjem, je sodišče dejansko stanje ugotovilo napačno. Mesečne potrebe predlagateljice je tako zmotno ugotovilo. Nenujnih potreb predlagateljice njena starša s plačami, kakršne imata, ne moreta zagotoviti. Sodišče je tako verjelo neizkazanim navedbam predlagateljice, da mora živeti v Ljubljani v najetem stanovanju, čeprav bi lahko bivala v dijaškem domu kot ostali dijaki ali se vozila v Ljubljano vsakodnevno. Nadstandardne potrebe otroka je treba presojati v razumnem obsegu, česar sodišče ni storilo. Po mnenju nasprotnega udeleženca je v današnjih časih nadstandardno zagotavljati otroku, da živi v najetem stanovanju, če ima možnost bivanja v dijaškem domu ali se voziti v Ljubljano iz ...

Sodišče je napačno priznalo tudi znesek 2.500 EUR za nakup računalnika, fotoaparata in stojala za fotoaparat. Ni se opredelilo do navedb predlagatelja, da gre pri teh stroških za negotove stroške (nasprotni udeleženec je predlagal, da se pokrivajo na podoben način kot šola v naravi, da strošek najprej pokrije predlagateljica oziroma zakonita zastopnica, nasprotni udeleženec pa ji je dolžan v določenem roku njegov delež povrniti, saj gre za stroške, ki niso fiksni). Predlagateljica je izpovedala, da stane stojalo 130 EUR, rabljen fotoaparat 500 EUR. Sodišče se tudi ne opredeli do navedb nasprotnega udeleženca, da je mogoče računalnik kupiti že za 600 EUR in predlagateljica ne potrebuje računalnika za 1.900 EUR. Sodišče tudi ni obrazložilo, koliko naj bi znašali posamezni stroški za fotoaparat, stojalo in računalnik. Iz tega naslova bi sodišče predlagateljici lahko priznalo največ 1.000 EUR. Predlagateljica si je kupila tudi nadstandardni telefon, sodišče ji je priznalo mesečni strošek 34 EUR, kar je neprimerljivo z ostalimi paketi, ki znašajo mesečno 10 EUR.

Napačno je sodišče med potrebe predlagateljice štelo strošek šole v naravi, saj ne gre za fiksen strošek. Ker je negotov, bi moralo sodišče odločiti, da ta strošek starša krijeta šele, če dejansko nastane. Sodišče je napačno ugotovilo, da je šola v naravi organizirana enkrat letno, saj tega predlagateljica ni dokazno podprla.

Napačno je priznana mesečna vozovnica za LPP v višini 18,30 EUR, saj je sodišče ugotovilo, da jo predlagateljica uporablja zgolj 10 mesecev in stroška dveh mesecev ni odštelo, poleg tega znaša po dostopnem ceniku subvencionirana dijaška vozovnica 10 EUR. Po mnenju nasprotnega udeleženca predlagateljica izpolnjuje tudi pogoj za nakup subvencionirane mesečne vozovnice.

Sodišče je povsem napačno predlagateljici priznalo tudi 250 EUR za preživljanje letnega dopusta, čeprav je samo navedlo, da glede na skromne plače staršev ne gre za strošek, ki bi ga bilo mogoče naprtiti preživninskim zavezancem.

Ob upoštevanju stroškov telefona 10 EUR, prehrane 117 EUR, stroškov šolanja 20 EUR, kozmetike 20 EUR, oblačil in obutve 25 EUR, vozovnice LPP 10 EUR in stanovanjskih stroškov 150 EUR, znašajo mesečne potrebe predlagateljice 332 in ne 550 EUR. Predlagatelj predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da odloči, da ji je dolžan plačevati mesečno preživnino v višini 166 EUR od izdaje sklepa sodišča. Stroške šole v naravi ter morebitnih tehničnih pripomočkov pa starša pokrivata vsak polovico, tako da eden plača te stroške, drugi pa mu jih je dolžan polovico povrniti. Podredno predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje uvodoma ugotavlja, da so neutemeljeni očitki o storjenih absolutno bistvenih kršitvah določb postopka. Nasprotni udeleženec neutemeljeno navaja, da je sklep sodišča sam s seboj v nasprotju, ker je sodišče ugotovilo, da se od sklenjene sodne poravnave niso spremenile premoženjske razmere nasprotnega udeleženca, istočasno pa zaključilo, da so se njegove preživninske zmožnosti povečale oziroma izboljšale. Sodišče prve stopnje je res ugotovilo, da se premoženjske razmere nasprotnega udeleženca (zaposlitev, plača in nepremično premoženje) po podatkih spisa niso spremenile, a je ugotovilo tudi, da je nesporno spremenjena okoliščina na njegovi strani dejstvo, da najmanj do najstarejšega sina, ki je že zaposlen, nima več preživninskih obveznosti, zato razlogi sodišča prve stopnje niso med seboj v nasprotju in zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

6. Neutemeljen je tudi očitek, da sodišče ni upoštevalo dejstva, da je bil nasprotni udeleženec dalj časa v bolniškem staležu ter se do teh trditev oziroma izpovedi nasprotnega udeleženca ni opredelilo. O tem je nasprotni udeleženec le izpovedal. Poleg tega je izpovedal, da je bil v staležu v letu 2020, torej v obdobju pred vložitvijo predloga za zvišanje preživnine, zato se sodišču do tega dejstva ni bilo treba opredeljevati. Utemeljen pa tudi ni očitek, da se sodišče ni opredelilo do navedb predlagatelja glede stroškov povezanih z računalnikom, fotoaparatom, stojalom ter stroški šole v naravi ter bi sodišče moralo odločiti, da te stroške v naprej pokrije eden od udeležencev oziroma predlagateljica, nasprotni udeleženec pa je dolžan naknadno povrniti svoj delež bodisi predlagateljici bodisi njeni materi. Sodišče prve stopnje se je namreč o tem opredelilo v 10. točki obrazložitve in pravilno opozorilo na peti odstavek 183. člena Družinskega zakonika (DZ), ki določa, da morajo starši, kadar ne preživljajo otroka v svojem gospodinjstvu, k njegovemu preživljanju prispevati preživnino v mesečnem znesku. Nasprotni udeleženec svoje preživninske obveznosti ne more znižati s trditvami, da bi po potrebi dodatno prispeval k preživljanju predlagateljice s tem, da bi pokril polovico občasnih večjih stroškov, niti sodišče tega ne more udeležencem naložiti glede na že navedeni peti odstavek 183. člena DZ. Sodišče je zato vse potrebe predlagateljice pravilno denarno ovrednotilo in jih upoštevalo pri na novo določeni denarni preživninski obveznosti.

7. DZ v prvem odstavku 197. člena določa, da lahko sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Da je mogoče poseči v obstoječo preživninsko obveznost, v obravnavanem primeru določeno s sodno poravnavo, morajo biti spremembe na strani preživninskega upravičenca ali preživninskega zavezanca bistvene. Ko in če sodišče ugotovi, da so se pravno pomembne okoliščine, ki so relevantne za določitev preživnine, bistveno spremenile, pristopi k ponovni odmeri preživnine, kar je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru tudi pravilno storilo.

**Spremenjene okoliščine**

8. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi ugotovilo, da je bila predlagateljica ob prvi določitvi preživnine stara 10 let, obiskovala je četrti razred osnovne šole ter z mamo in bratoma živela pri starih starših, kjer ni bilo treba plačevati najemnine. Obiskovala je glasbeno šolo, kar je znašalo 40 EUR mesečno ter atletiko, kar je znašalo 10 EUR mesečno. Sodišče je skupne stroške preživljanja predlagateljice v razveznem postopku ocenilo na 288 EUR. Danes je stara 17 let, obiskuje drugi letnik Srednje šole ... v Ljubljani, kjer med tednom živi z bratom in njegovim dekletom v najemnem stanovanju, med vikendi in počitnicami pa biva pri svoji materi, ki sedaj živi v najemnem stanovanju, plačuje najemnino in tekoče stroške. Sodišče je utemeljeno zaključilo, da so se pri predlagateljici, ki se je razvila iz deklice v najstnico in iz učenke v dijakinjo, zvišale vse njene osebne potrebe za prehrano, oblačila in obutev, kozmetiko, druženje s prijatelji. Že te dejanske okoliščine, ki (razen upoštevanja bivanja v najemnem stanovanju v Ljubljani) niso sporne, predstavljajo spremenjene okoliščine, ki pogojujejo obveznost ponovne določitve preživnine. Pri tem tudi sam nasprotni udeleženec navaja, da zanj ni dvoma, da so se preživninske potrebe predlagateljice, ki je sedaj srednješolka, povečale in v predlogu odločitve predlaga, da se preživnina zviša na 166 (in ne na 300) EUR. Podlaga za ponovno odmero preživnine je tako v konkretnem primeru podana, ne glede na tudi sicer pravilno ugotovljene spremembe pri obeh zavezancih. Nasprotni udeleženec neutemeljeno obsežno pojasnjuje, da bo v primeru, da bo drugi sin B. B. uspešno opravil maturo, zanj dolžan plačevati preživnino. Dejstvo je, da ima trenutno, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, samo še eno preživninsko obveznost, v primerjavi s prvo določitvijo preživnine, ko je imel tri preživninske obveznosti, s tem, da je imel takrat tudi redne vikend stike in stike med počitnicami z otroki, kar je pomenilo tudi več stroškov z njihovo prehrano in namestitvijo. Glede matere predlagateljice pa nasprotni udeleženec neutemeljeno izpostavlja nakup vozila Peugeot 308, letnik 2017, za katerega ta plačuje mesečno kredit v znesku 218 EUR, saj dejstva, da mati predlagateljice plačuje kredit za vozilo sodišče ni upoštevalo kot spremenjene okoliščine, pač pa je upoštevalo dejstvo, da ime večje stanovanjske stroške, ker živi sedaj v najemnem stanovanju.

9. Kako sodišče odmeri preživnino in med starša, ki živita ločeno, porazdeli preživninsko breme, je določeno v 189. in 190. členu DZ. Preživnina se po 189. členu DZ določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. V skladu s 190. členom DZ pa mora sodišče pri odmeri preživnine za otroka upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih osebnih potreb. Sodno določena preživnina mora biti torej v ravnovesju z otrokovimi potrebami in zmožnostjo njegovih staršev. Pri tem je treba poudariti, da pri ugotavljanju obsega potreb ne gre za matematični pristop, ki bi temeljil na natančni oceni preživninskih stroškov in po katerem bi že najmanjša sprememba porušila ugotovljeno sorazmerje med omenjenimi pravno odločilnimi dejavniki, ampak gre zgolj za oceno.

**Preživninske potrebe predlagateljice**

10. Sodišče prve stopnje je individualne stroške preživljanja in stanovanjske stroške predlagateljice podrobno opredelilo in ocenilo v 7. in 8. točki obrazložitve, večino potreb je pravilno ocenilo. Nasprotni udeleženec ne izpodbija ugotovljenih potreb za obutev in oblačila v višini 25 EUR, za osebno nego v višini 20 EUR in za prehrano v višini 117 EUR mesečo. Ostali stroški oziroma njihova višina je zanj sporna, tj. previsoka.

11. Za stroške šolanja nasprotni udeleženec priznava znesek 20 EUR mesečno, sodišče pa je iz tega naslova predlagateljici priznalo 85 EUR1 (kar vključuje tudi 42 EUR za strošek računalnika, fotoaparata in stojala za fotoaparat, strošek šole v naravi v višini 13 EUR, mesečne vozovnice v višini 18,30 EUR ter zneska 6,25 EUR za šolske potrebščine in 5,80 EUR za izposojo učbenikov). Naštete postavke (razen za šolske potrebščine in izposojo učbenikov) nasprotni udeleženec izpodbija, delno utemeljeno.

12. Neutemeljeno izpodbija ugotovljen strošek mesečne vozovnice za LPP, saj je sodišče prve stopnje znesek mesečne vozovnice za deset mesecev (220 EUR) delilo na 12 mesečno povprečje in prišlo do zneska 18,30 EUR mesečno. Upoštevalo je torej, da predlagateljica vozovnico uporablja le deset mesecev. Nadalje nasprotni udeleženec neutemeljeno navaja, da je (po njegovem mnenju) predlagateljica upravičena do nakupa subvencionirane mesečne vozovnice v višini 10 EUR, kar dokazuje s prilogo k pritožbi (B5). Iz te (cenik vozovnic) namreč izhaja, da znaša doplačilo za subvencionirane vozovnice za mestni promet ob veljavni medkrajevni vozovnici za dijake in študente 10 EUR, vendar nasprotni udeleženec ni navajal, da bi imela predlagateljica medkrajevno vozovnico, tega tudi predlagateljica ni zatrjevala in stroškov medkrajevnega prevoza sodišče v okviru njenih potreb ni ugotovilo.2

13. Neutemeljeno nasprotni udeleženec izpodbija tudi strošek šole v naravi ter navaja, da predlagateljica tega stroškov ni dokazno podprla. Predlagateljica je namreč o tem izpovedala, predložila pa je tudi dokazilo (glej prilogo A9).

14. Utemeljeno pa glede stroškov povezanih s šolanjem nasprotni udeleženec izpodbija višino ugotovljenih potreb predlagateljice glede računalnika, fotoaparata in stojala za fotoaparat, glede česar je sodišče, ker predlagateljica tega ni dokazno podprla, sledilo njeni navedbi v predlogu o strošku v višini 2.500 EUR. Predlagateljica je namreč, kot utemeljeno opozarja nasprotni udeleženec, izpovedala, da stane stojalo 130 EUR, rabljen fotoaparat 500 (do 700) EUR, pri čemer višine stroškov ni specificirala in ni pojasnila, za kakšen računalnik in fotoaparat naj bi šlo, zato je bilo sodišče prve stopnje v tem delu premalo kritično in je neutemeljeno glede višine teh stroškov sledilo nedokazanim navedbam predlagateljice. Ker nasprotni udeleženec iz tega naslova predlagateljici priznava 1.000 EUR, je treba ob nedokazanem višjem znesku upoštevati ta znesek. 1.000 EUR preračunano na mesečno raven (60 mesecev) tako znaša približno 17 EUR, zato je 25 EUR mesečno iz tega naslova sodišče prve stopnje priznalo preveč.

15. Neutemeljene pa so navedbe glede mobilnega telefona, saj sodišče v znesku 30 (in ne 34) EUR ni priznalo le nakupa telefona (na obroke), pač pa tudi strošek mesečne naročnine, za oboje skupaj je predlagateljici utemeljeno priznalo 30 EUR mesečno.

16. Tudi stroška dopusta sodišče predlagateljici ni priznalo v celoti. Navedlo je, da glede na skromne plače staršev ne gre za strošek, ki bi ga bilo mogoče (v celoti) prevaliti na preživninska zavezanca, ne pa da tega stroška sploh nista dolžna nositi. O tem strošku je predlagateljica izpovedala, sodišče pa ji je iz tega naslova priznalo le 21 EUR mesečno.

17. Glede na to, da se preživnina določi glede na potrebo upravičenca in materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca, nasprotni udeleženec utemeljeno opozarja, da je višina preživnine sorazmerno povezana s preživninskimi zmožnostmi staršev. Višje kot so te, več potreb (tudi nadstandardnih) otroka sta starša dolžna pokriti. Glede na ugotovljene dohodke staršev predlagateljice pa nasprotni udeleženec utemeljeno opozarja, da je sodišče stroške predlagateljice za najeto stanovanje v Ljubljani priznalo neutemeljeno. Nasprotni udeleženec je v postopku navajal, da bi lahko predlagateljica bivala v dijaškem domu (ali se vozila) in zatrdil, da ta stane za Bežigradom 210 EUR mesečno, pri čemer to v postopku ni bilo prerekano. Desetmesečni znesek bivanja v dijaškem domu tako znaša 2.100 EUR, preračunano na mesečno raven pa 175 EUR, medtem ko je sodišče prve stopnje strošek bivanja v Ljubljani na mesečni ravni priznalo v višini 208 EUR, torej 33 EUR preveč. Glede na zmožnosti staršev predlagateljice od njiju ni mogoče pričakovati, da bosta plačevala višji znesek najemnega stanovanja v Ljubljani, ob možnosti bivanja v dijaškem domu.3 Ostalih priznanih stanovanjskih stroškov (44 EUR na mesec za bivanje doma med vikendi in počitnicami) nasprotni udeleženec konkretizirano ne izpodbija.

18. V celoti je tako sodišče prve stopnje potrebe predlagateljice preveč ocenilo za 58 EUR mesečno (25 EUR na račun računalnika, fotoaparata in stojala ter 33 EUR na račun stanovanjskih stroškov). Njene potrebe tako ne znašajo 550 EUR, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, pač pa 492 EUR mesečno (individualni in stanovanjski stroški skupaj).

**Preživninska zmožnost staršev predlagateljice**

19. Preživninske zmožnosti obeh staršev je sodišče prve stopnje utemeljeno obrazložilo v 11. točki obrazložitve, razloge sodišče druge stopnje sprejema kot pravilne in se nanje, v izogib ponavljanju, sklicuje. Glede razporeditve preživninskega bremena in ugotovljenih premoženjskih razmer staršev nasprotni udeleženec izpodbija ugotovitev sodišča, ki med njegove boljše premoženjske razmere šteje, da pri njemu kdaj prespi prijateljica, vendar je tudi to dejstvo sodišču utemeljeno upoštevalo, saj je ugotovilo, da ima ta pri njemu prijavljeno začasno bivališče in pri njemu biva.4 Opozarjanje na morebitno bodočo preživnino za mld. B. B. je, kot je bilo že obrazloženo, neutemeljeno, prav tako pa navedbe, da bi sodišče moralo ugotavljati, ali je nasprotni udeleženec že leta 2014, ko je bila sklenjena sodna poravnava, imel prijateljico. Kot je bilo že obrazloženo, se v primeru, ko sodišče ugotovi bistveno spremenjene okoliščine, preživnina odmeri na novo. Konkretne razporeditve preživninsekega bremena, torej da je nasprotni udeleženec dolžan pokriti 55 % ugotovljenih preživninskih potreb predlagateljice, ta ne izpodbija. Ob pravilni ugotovitvi, da so premoženjske zmožnosti nasprotnega udeleženca boljše od zakonite zastopnice, predlagateljica pa k očetu prihaja le na kratke obiske, je sodišče prve stopnje preživninsko breme med zakonito zastopnico predlagateljice in nasprotnega udeleženca razporedilo pravilno.

20. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka glede na obrazloženo ustrezno spremenilo tako, da je prisojeno mesečno preživnino znižalo za 30 EUR (55 % od 492 EUR potreb znaša približno 270 EUR, torej znaša preživnina 30 EUR manj, kot je določilo sodišče prve stopnje). Temu ustrezno je zmanjšalo tudi razliko v preživnini, ki jo mora predlagatelj še plačati za mesece marec, april in maj 2022 (s 187,45 EUR na 157,45 EUR). Posledično je bilo treba poseči tudi v II. točko izreka, tako da se zahtevek zavrne še za nadaljnjih 30 EUR, skupno pa za 130 EUR. Ker v ostalem delu pritožba ni utemeljena, jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem ter v nespremenjenem delu potrdilo. Odločitev sodišča druge stopnje temelji na 358. in 353. členu ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

21. Odločitev o stroških postopka temelji na 101. ZNP-1, v skladu s katerim sodišče o stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči po prostem preudarku. V okviru tega lahko sodišče upošteva tudi uspeh v pritožbenem postopku. Ker je nasprotni udeleženec s pritožbo uspel le v manjšem delu, nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka, medtem ko predlagateljica stroškov ni priglasila.

1 Zneski so preračunani na mesečno raven. 2 Glede na to, da se, kot je izpovedala predlagateljica, pripelje v Ljubljano oziroma odpelje domov z mamo ali bratom. 3 Nenazadnje ima predlagateljica tudi štipendijo, s katero si lahko pokrije razliko. 4 Tudi če ne gre za sedem dni v tednu, je dejstvo, da je del stroškov, ki jih plačuje nasprotni udeleženec, njeno breme.