Jedro

Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih pritožba tožene stranke ne graja: da ima tožnik pravico do odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi okrnitve svobode in posega v njegovo čast in dobro ime; da je bil tožnik v priporu 18 dni; da je bil tožnik ob odvzemu prostosti negativno presenečen in prestrašen, ker je vedel, da je izvršitev kazni zapora zoper njega že zastarala; da je doživljal emocionalne stiske zaradi pripora v tuji državi (na Hrvaškem); da je doživel stres, občutek hude nemoči in negotovosti ter izgubo kontrole nad lastnim življenjem; da mu je bilo omejeno gibanje; da ni mogel opravljati vsakdanjih opravil in prostočasnih aktivnosti; da je bil omejen v socialnih stikih; da je bil zaradi prostorske stiske v zaporu priporni režim zanj strožji; je pravična in primerna odškodnina odmerjena v skladu z določilom 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) takšna kot jo je odmerilo sodišče prve stopnje, to je 75,00 EUR na dan. Tako odmerjena odškodnina je tudi skladna z višinami odškodnin, ki so se za takšne in podobne škode izoblikovale v sodni praksi.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje pod I toženi stranki naložilo, da tožniku plača odškodnino za nematerialno škodo v višini 1.350,00 EUR posvet s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, v presežku do vtoževanih 20.000,00 EUR je tožbeni zahtevek zavrnilo. Pod II je zavrnilo zahtevek tožnika za plačilo premoženjske škode iz naslova izgubljenega dobička v višini 24.400,00 EUR, prav tako s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pod III je odločilo o stroških postopka.

2. Takšno sodbo s pravočasno pritožbo izpodbijata obe pravdni stranki. Tožena stranka izpodbija sodbo v ugodilnem delu, uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom spremembe izpodbijane sodbe tako, da se odškodnina ustrezno zniža. Tožeča stranka izpodbija sodbo v obsegu zavrnjenega zahtevka za premoženjsko škodo, s predlogom razveljavitve izpodbijane sodbe in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka na pritožbo tožene ni odgovorila, tožena stranka pa se v odgovoru na pritožbo tožeče stranke zavzema za potrditev sodbe v izpodbijanem delu.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Sodišče prve stopnje je v tem pravdnem postopku na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, zato pritožbeno sodišče povzema vse pravilne ugotovitve in zaključke sodišča prve stopnje in le še glede na izrecna pritožbena izvajanja dodaja:

6. Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih pritožba tožene stranke ne graja: - da ima tožnik pravico do odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi okrnitve svobode in posega v njegovo čast in dobro ime; - da je bil tožnik v priporu 18 dni; - da je bil tožnik ob odvzemu prostosti negativno presenečen in prestrašen, ker je vedel, da je izvršitev kazni zapora zoper njega že zastarala; - da je doživljal emocionalne stiske zaradi pripora v tuji državi (na Hrvaškem); - da je doživel stres, občutek hude nemoči in negotovosti ter izgubo kontrole nad lastnim življenjem; - da mu je bilo omejeno gibanje; - da ni mogel opravljati vsakdanjih opravil in prostočasnih aktivnosti; - da je bil omejen v socialnih stikih; - da je bil zaradi prostorske stiske v zaporu priporni režim zanj strožji; je pravična in primerna odškodnina odmerjena v skladu z določilom 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) takšna kot jo je odmerilo sodišče prve stopnje, to je 75,00 EUR na dan. Tako odmerjena odškodnina je tudi skladna z višinami odškodnin, ki so se za takšne in podobne škode izoblikovale v sodni praksi.

7. Sodišče prve stopnje je na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve ni našlo tistih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih mora upoštevati po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP), zato je na podlagi določila 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

8. Pritožbena graja tožnika, da je trdil, da ima nekaj zemlje v najemu je protispisna. To tožnik trdi šele v pritožbi in zato takšna pritožbena graja pomeni nedopustno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP).

9. Tožnik je materialno škodo, ki naj bi mu nastala zaradi 18-dnevnega pripora, utemeljeval s tem, da je v času njegove odsotnosti na njegovi nepremičnini dozorelo različno sadje, ki je deloma popadalo iz dreves in zgnilo, deloma pa je bilo ukradeno.

10. Trditve, da je nepremičnina njegova, tožnik s predložitvijo posestnega lista ni dokazal, kar bi moral glede na nasprotovanja tožene stranke storiti (212. člen ZPP). Lastninsko pravico bi tožnik ustrezno izkazal z zemljiškoknjižnim izpiskom. Tekom postopka niti v pritožbi tožnik ne pove, zakaj tega ne bi mogel storiti. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je tožnik zavedal, da se lastninska pravica dokazuje z zemljiškoknjižnim izpiskom (temu tožnik niti ne oporeka), kar izhaja iz njegove pripravljalne vloge z dne 14. 11. 2018, v kateri se sklicuje na izpisek iz zemljiške knjige, vendar tega ne predloži, predložil pa je posestni list, ki lastninske pravice ne dokazuje. Pri tem pritožbeno sodišče le še pripominja, da tudi iz posestnega lista izhaja le delna (1/3) posest tožnika na nepremičnini.

11. Tekom postopka tožnik pravice na plodovih sploh ni omenjal, opiral se je le na lastninsko pravico na nepremičnini, zato pomenijo takšna pritožbena zatrjevanja nedopustno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP). Dejstvo, ki ga je tožnik zatrjeval, da ima le on ključe kmetije, ne vpliva na odločitev sodišča prve stopnje, saj ključi omogočajo dostop do hiše in ne pomenijo lastništva nepremičnine.

12. Višino škode mora dokazati tožnik, saj je dokazno breme na njegovi strani, zato je neutemeljena pritožba v delu, ko trdi, da tožena stranka ni predlagala nobenega dokaza o višini škode.

13. Ugotovitev, ali se je tožnik izmikal prestajanju zaporne kazni ali ne, na odločitev o materialni škodi zaradi neutemeljenega pripora nima nobenega vpliva.

14. Pritožbeni razlogi tožnika niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je na podlagi določila 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

15. Pravdni stranki s pritožbama nista uspeli, tožena stranka pa z odgovorom na pritožbo ni pripomogla k odločitvi pritožbenega sodišča (prvi odstavek 154, prvi odstavek 165. člena in 155. člen ZPP), zato je pritožbeno sodišče odločilo, da nosita vsaka svoje stroške postopka.