Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Toženec je bil v kreditnem razmerju z banko. Ker je banka škodo, ki naj bi ji nastala zaradi toženčevega nepravilnega (nerednega) odplačila kredita, zavarovala pri tožnici, je na slednjo (ker je banki to škodo/neporavnane obveznosti iz kreditne pogodbe poravnala) ne samo na podlagi pogodbe o odstopu (cesije) terjatve ampak že na podlagi samega zakona (275. člen OZ), prešla bankina terjatev do toženca z vsemi stranskimi pravicami.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je s sklepom in sodbo z dne 13.2.2014 odločilo: - da se zaradi delnega umika tožbe sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 44900/2012 z dne 3.4.2012 v 1. odstavku izreka razveljavi glede glavnice v znesku 1.231,06 EUR in zakonskih zamudnih obresti od zneska 5.765,90 EUR od 10.2.2012 do 13.6.2012 ter da se v tem obsegu postopek ustavi (I. točka izreka), - da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 44900/2012 z dne 3.4.2012 v veljavi v 1. odstavku izreka glede glavnice v znesku 4.534,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.6.2012 dalje do plačila ter v celoti v 3. odstavku izreka (II. točka izreka), - da je dolžan toženec tožnici v roku 15 dni plačati nadaljnje pravdne stroške v znesku 226,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (III. točka izreka).
2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno obravnavanje sodišču prve stopnje (vse s stroškovno posledico). Poudarja, da je podal materialnopravni ugovor, saj nikoli ni bil v kakšnem obligacijskem razmerju s tožnico (z njo nikoli ni posloval). Teh njegovih navedb sodišče prve stopnje ni pravilno presodilo. Že iz listin v spisu je razvidno, da pravdni stranki nista sklenili pogodbe, na katero se sklicuje tožnica. Cesijska pogodba, na katero se prav tako sklicuje tožnica, ni notarsko overjena.
3. Tožnica je v odgovoru predlagala zavrnitev pritožbe.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Izpodbijana odločitev je pravilna, hkrati pa v vseh ozirih prepričljivo obrazložena. Pritožba s pavšalnim ugovarjanjem zaključkov sodišča prve stopnje ne omaje. Toženec res ni bil v nobenem pogodbenem razmerju s tožnico, kar pa ne spremeni dejstva, da ji je dolžan poravnati vtoževano terjatev. Medsebojna sklenitev pogodbe namreč ni pogoj za to, da sta dva subjekta v obligacijskem razmerju. Iz neizpodbijanih ugotovitev sodišča prve stopnje (oziroma že iz samih neprerekanih, v dopolnitvi tožbe z dne 18.9.2012 podanih trditev tožeče stranke, ki se v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP (1) štejejo za priznane) izhaja, da je bil toženec v kreditnem razmerju z A.(2) Ker je omenjena banka škodo, ki naj bi ji nastala zaradi toženčevega nepravilnega (nerednega) odplačila kredita, zavarovala pri tožnici, je na slednjo (ker je banki to škodo/neporavnane obveznosti iz kreditne pogodbe poravnala) ne samo na podlagi pogodbe o odstopu (cesije) terjatve ampak že na podlagi samega zakona (275. člen OZ (3)), kot to pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje, prešla bankina terjatev do toženca z vsemi stranskimi pravicami. Toženčeva pritožbena navedba, češ da cesijska pogodba ni bila notarsko overjena, je ne samo nova in že zato neupoštevna (prvi odstavek 337. člen ZPP), ampak iz predhodno omenjenega razloga tudi sicer brezpredmetna.(4)
6. Ker toženec s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Tudi tožnica sama krije svoje stroške nastale z vložitvijo odgovora na pritožbo, saj v njem podane navedbe niso v ničemer prispevale k predmetni odločitvi o toženčevi pritožbi (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 155. člena ZPP).
(1) Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami (v nadaljevanju ZPP).
(2) Tožnica se je v postopku sklicevala zgolj na kreditno pogodbo, ki jo je toženec sklenil z omenjeno banko, in ne na pogodbo, ki naj bi jo sama sklenila s tožencem (kot to neupravičeno očita pritožba).
(3) Obligacijski zakonik, Ur. l. RS, št. 83/2001, s kasnejšimi spremembami (v nadaljevanju OZ).
(4) Hkrati pa tudi pravno-zmotna, saj OZ ne predvideva, da bi morala biti cesijska pogodba sklenjena v notarski obliki.