Jedro

V lastni dohodek prosilca se ne vštevata invalidnina ter dodatek za pomoč in postrežbo po ZPIZ-1, pa tudi ne varstveni dodatek k pokojnini, izplačan v obdobju, relevantnem za obravnavano zadevo (72. člen ZSVarPre). Organ, ki je kot lastni dohodek tožnika upošteval znesek 648,27 EUR (kot tožnikovo pokojnino), je v zadevi odločal na podlagi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, saj navedeni znesek poleg pokojnine vključuje tudi zgoraj navedene prejemke.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 52/2012 z dne 5. 3. 2012 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 1. 2. 2012. Organ v obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnik 1. 2. 2012 vloženi prošnji priložil obvestila ZPIZ zase in za ženo A.A., organ pa je tožnika tudi zaslišal ter ga tedaj seznanil s premoženjskimi in finančnimi pogoji za dodelitev BPP. Po proučitvi prošnje in listin v spisu je organ zaključil, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP po 13. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Organ se pri tem sklicuje na drugi odstavek 13. člena ZBPP ter navaja, da je osnovni znesek minimalnega dohodka trenutno 260,00 EUR (8. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih - v nadaljevanju ZSVarPre v zvezi s 4. členom Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 - v nadaljevanju ZDIU12), dvakratnik pa 520,00 EUR. Kot lastni dohodek tožnika je organ upošteval tožnikovo pokojnino v višini 648,27 EUR mesečno, in pokojnino njegove žene v višini 423,68 EUR mesečno. Iz priloženih dokazil tako izhaja, da sta tožnik in njegova žena v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge iz naslova pokojnine prejela 1.071,95 EUR mesečno oziroma 535,98 EUR na družinskega člana. S tem pa tožnik presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka iz drugega odstavka 13. člena ZBPP, zaradi česar ne izpolnjuje primarnega pogoja za dodelitev BPP ter je moral organ njegovo prošnjo za dodelitev BPP zavrniti.

Tožnik vlaga tožbo zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma napačnega sklepa o dejanskem stanju. Nepravilna je ugotovitev v izpodbijani odločbi, da tožnik prejema pokojnino v višini 648,27 EUR mesečno. Tožnikova pokojnina znaša zgolj 359,76 EUR, ostali prejemki, ki jih tožniku nakazuje ZPIZ, pa so varstveni dodatek v znesku 73,79 EUR, invalidnina v znesku 69,64 EUR in dodatek za pomoč in postrežbo v znesku 145,08 EUR. Organ je štel varstveni dodatek, invalidnino in dodatek za pomoč in postrežbo v dohodek tožnika, čeprav se navedeni prejemki, nakazovani s strani ZPIZ, ne smejo šteti in uporabljati kot podlaga za ugotavljanje njegovega dohodka, kar je opredeljeno v Zakonu o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV), ki se v skladu s 14. členom ZBPP uporablja pri ugotavljanju dohodka prosilcev za BPP. V 27. členu ZSV je namreč določeno, da se v lastni dohodek štejejo dediščine, darila, dohodki in prejemki, ki so vir dohodnine ter vsi drugi dohodki in prejemki, čeprav niso obdavčljivi, prejeti doma oziroma v tujini, razen - med drugim - dodatka za pomoč in postrežbo in drugih prejemkov za nego in pomoč. Po mnenju tožnika je organ nepravilno ugotovil dohodek tožnika in posledično tako tudi dohodek na družinskega člana, saj ta ne znaša 535,98 EUR, pač pa bistveno manj, kar pomeni, da tožnik izpolnjuje pogoj za dodelitev BPP po 13. členu ZBPP. Tožnik sodišču predlaga, naj v dokazne namene vpogleda v upravni spis v zadevi, tožbi priloženo odločbo ZPIZ z dne 18. 8. 1994 (iz katere je razvidno, da je tožnik delovni invalid I. kategorije invalidnosti in ima od 16. 8. 1994 dalje pravico do invalidske pokojnine), ter obvestilo ZPIZ o nakazilu pokojnine, priloženo tožbi, opravi naj tudi poizvedbe pri ZPIZ, predlaga pa še zaslišanje strank. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne organu v ponovni postopek. Zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise v zadevi.

Tožba je utemeljena.

Po 13. členu ZBPP je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (drugi odstavek).

V obravnavani zadevi je sporno, ali je pravilen zaključek organa, da mesečni povprečni dohodek na člana tožnikove družine presega 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka iz drugega odstavka 13. člena ZBPP. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je organ v lastni dohodek družine štel pokojnino tožnika v znesku 648,27 EUR in pokojnino njegove žene v znesku 423,68 EUR, kar je skupaj 1.071,95 EUR oziroma 535,98 EUR na člana družine. Ker ta znesek presega znesek 520,00 EUR, kot je v odločbi organ za BPP pravilno navedel, da znaša 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka (po prvem odstavku 4. člena ZDIU12 namreč znaša - ne glede na prvi odstavek 8. člena ZSVarPre - osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2012 260,00 EUR), je zaključil, da tožnik glede na določbe 13. člena ZBPP ni upravičen do BPP. Tožnik pa ugovarja (ter se pri tem sklicuje na potrdila ZPIZ v spisni dokumentaciji upravnega spisa in priložena tožbi), da njegova pokojnina znaša (le) 359,76 EUR, ter da ostalih dohodkov, ki mu jih mesečno nakazuje ZPIZ, tj. varstvenega dodatka, invalidnine ter dodatka za pomoč in postrežbo (v skupnem znesku 288,51 EUR), pri ugotavljanju lastnega dohodka družine organ po zakonu ne bi mogel upoštevati.

Po 14. členu ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka prosilca in njegove družine smiselno uporabljajo tam navedene določbe ZSV. Ker pa se določbe ZSV uporabljajo (le) do začetka uporabe ZSVarPre (drugi odstavek 78. člena tega zakona), ZSVarPre pa se začne uporabljati 1. januarja 2012 (82. člen tega zakona), so tako v obravnavanem primeru za ugotavljanje lastnega dohodka tožnika oziroma njegove družine relevantne ustrezne določbe ZSVarPre (njihova smiselna uporaba).

Dohodki in prejemki, ki se po ZSVarPre štejejo v lastni dohodek, so določeni v 12. členu tega zakona; med drugim so po 1. točki prvega odstavka to obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine (a contrario: ne štejejo se v lastni dohodek dohodki iz vrst obdavčljivih dohodkov, ki so plačila dohodnine oproščeni), po 10. točki pa tudi varstveni dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v navedenem členu invalidnina po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter dodatek za pomoč in postrežbo po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju nista našteta). Obdavčljive vrste dohodkov so v Zakonu o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) navedene v 18. členu v točkah 1 do 5 (v točki 6 pa so navedeni drugi dohodki - podrobneje opredeljeni v 105. členu ZDoh-2 - ki se po 26. točki prvega odstavka ter v zvezi s tretjim odstavkom 12. člena ZSVarPre vštevajo v lastni dohodek), med drugim so to dohodki iz zaposlitve (1. točka), med te pa spadajo kot dohodki iz delovnega razmerja: pokojnine, nadomestila in drugi dohodki iz naslova (obveznega, obveznega dodatnega in prostovoljnega dodatnega) pokojninskega in invalidskega zavarovanja (8. točka drugega odstavka 37. člena ZDoh-2). Oprostitev plačila dohodnine pa je v 23. členu ZDoh-2 (med tam navedenimi nekaterimi dohodki iz naslova obveznega pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja) določena tudi za: invalidnino, invalidski dodatek in dodatek za posebno invalidnost po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2. točka) in dodatek za pomoč in postrežbo po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (4. točka). Po 72. členu ZSVarPre pa se (ne glede na določbe 12. člena tega zakona) varstveni dodatek, ki je bil izplačan v obdobju štirih mesecev pred začetkom uporabe tega zakona (tj. pred 1. 1. 2012) in v obdobju do izdaje odločbe prve stopnje po tem zakonu, pri odločanju po tem zakonu ne upošteva.

Navedene zakonske določbe, iz katerih med drugim izhaja, da se v lastni dohodek prosilca ne vštevata invalidnina po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter dodatek za pomoč in postrežbo po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1. točka prvega odstavka 12. člena ZSVarPre v zvezi s 1. točko 18. člena, 8. točko drugega odstavka 37. člena ter 2. in 4. točko 23. člena ZDoh-2), pa tudi ne varstveni dodatek k pokojnini, izplačan v obdobju, relevantnem za obravnavano zadevo (72. člen ZSVarPre), tako kažejo, kot zatrjuje tudi tožnik, da je organ, ki je kot lastni dohodek tožnika upošteval znesek 648,27 EUR (kot tožnikovo pokojnino), v zadevi odločal na podlagi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja (saj sodišče pri preizkusu ugotavlja, da se upoštevani znesek tožnikove pokojnine ne sklada s podatki upravnega spisa, kajti iz potrdil ZPIZ v spisni dokumentaciji izhaja, da znesek 648,27 EUR poleg pokojnine v znesku 359,76 EUR vključuje tudi varstveni dodatek k pokojnini v znesku 73,79 EUR, invalidnino v znesku 69,64 EUR ter dodatek za pomoč in postrežbo v znesku 145,08 EUR), kar je imelo za posledico tudi nepravilno uporabo materialnega zakona. Zato je tudi po presoji sodišča odločitev o tožnikovi prošnji za BPP nezakonita.

Sodišče je glede na povedano na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo ter izpodbijano odločbo odpravilo, zadevo pa na podlagi tretjega ter v smislu četrtega odstavka tega člena vrnilo organu v ponovni postopek. V tem postopku bo ta pri ugotavljanju lastnega dohodka družine moral upoštevati tožnikove dohodke po njihovi vrsti, kot to izhaja iz potrdil ZPIZ, nato pa za vsakega od dohodkov glede na relevantne zakonske določbe presoditi, upoštevajoč pri tem stališče glede uporabe materialnega prava, kot ga je podalo sodišče v tej sodbi, ali se ga všteva v tožnikov lastni dohodek, po ugotovitvi zneska lastnega dohodka družine pa o tožnikovi prošnji za BPP ponovno odločiti.

Sodišče s presojo pravnega vprašanja vštevanja varstvenega dodatka k pokojnini ter invalidnine in dodatka za pomoč in postrežbo kot prejemkov po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v tej sodbi odstopa od stališča o tem vprašanju v sodbi IV U 40/2012 z dne 29. 3. 2012. O tožnikovem stroškovnem zahtevku je sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter mu priznalo stroške postopka v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, skupaj z uveljavljanim 20 % DDV in zakonskimi zamudnimi obrestmi za primer zamude s plačilom.