Jedro

Odvetnik mora ob vložitvi izrednega pravnega sredstva predložiti novo pooblastilo. Po ustaljeni sodni praksi se šteje, da je pooblastilo novo, če je bilo izdano v času, ko je njegov izdajatelj že pridobil pravico vložiti izredno pravno sredstvo. V zakonu pa ni nobene podlage za zahtevo, da mora biti pooblastilo za vložitev izrednega pravnega sredstva tudi posebno, to je, da mora biti v njem izrecno navedeno, da se nanaša na vložitev revizije.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrglo revizijo tožeče stranke. Ugotovilo je, da je odvetnik tožeče stranke vloženi reviziji sicer priložil pooblastilo, ki je novo, saj izvira iz časa, ko je nastala pravica za njeno vložitev, ni pa istočasno posebno, saj v njem ni navedeno, da je dano za zastopanje pred Vrhovnim sodiščem v postopku revizije.

2. Tožeča stranka zoper takšno odločitev vlaga pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga razveljavitev izpodbijanja odločitve. V bistvenem navaja, da sodišče prve stopnje, ki se sklicuje na peti odstavek 98. člena ZPP, ne pojasni, zakaj pooblaščenca ni pozvalo, da odpravi formalno in odpravljivo napako na pooblastilu. Opozarja na 108. člen ZPP, ki ga je sodišče spregledalo, ter dejstvo, da je drugi odstavek tega člena Ustavno sodišče razveljavilo v delu, ki se nanaša na vloge odvetnika. Sodišče bi zato, v kolikor je menilo, da vloga ni popolna, le-to moralo dati v popravo, saj gre za primer nezakrivljene napake in odvetniku ni mogoče očitati nezadostne skrbnosti. Zavrženje odvetniške vloge brez poziva za dopolnitev, ima za posledico tudi trajno izgubo pravice do sodnega varstva. Meni, da je s predložitvijo novega pooblastila zadostil zakonskim zahtevam. Drugi odstavek 95. člena ZPP določa, da mora za vložitev izrednih pravnih sredstev odvetnik predložiti novo pooblastilo. V konkretnem primeru je odvetnik novo pooblastilo tudi imel. Z ravnanjem sodišča, ki ni pozvalo na dopolnitev, je prišlo do prekomernega posega v pravico do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS.

3. Tožene stranke na vloženo pritožbo niso odgovorile.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožnik je 23. 3. 2011 po odvetniku vložil revizijo zoper sklep in sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 3929/2010 z dne 2. 2. 2011 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 670/2004-II z dne 30. 3. 2010 in ji priložil pooblastilo za zastopanje, ki je datirano z datumom 22. 3. 2011. To pomeni, da pooblastilo izvira iz časa, ko je tožniku že nastala pravica do vložitve revizije.

6. Pritožnik v zvezi s predloženim pooblastilom utemeljeno opozarja, da le-to izpolnjuje vse formalne zahteve, ki jih za pooblastilo, ki je podlaga za vložitev revizije, predpisuje ZPP. V drugem odstavku 95. člena ZPP je tako določeno le to, da mora odvetnik ob vložitvi izrednega pravnega sredstva predložiti novo pooblastilo. Po ustaljeni sodni praksi se šteje, da je pooblastilo novo, če je bilo izdano v času, ko je njegov izdajatelj že pridobil pravico vložiti izredno pravno sredstvo (1). Ta pogoj pa je pri konkretnem pooblastilu, kot ugotavlja tudi sodišče prve stopnje, izpolnjen.

7. V zakonu pa ni nobene podlage za zahtevo, da mora biti pooblastilo za vložitev izrednega pravnega sredstva tudi posebno, to je, da mora biti v njem izrecno navedeno, da se nanaša na vložitev revizije. Takšna zahteva bi bila pri pooblastilu, ki je sicer novo, tudi sicer prestroga in ne bi bistveno prispevala k varstvu stranke pred lastnimi prehitrimi ali premalo premišljenimi procesnimi dejanji, kar je osnovni namen drugega odstavka 95. člena ZPP. Pretirana in prestroga pa je še iz enega razloga. Ko je postopek pravnomočno končan, potrebuje odvetnik novo pooblastilo le še za vložitev izrednih pravnih sredstev, saj lahko vsa ostala morebitna procesna dejanja opravi na podlagi prej predloženega splošnega pooblastila (primerjaj prvi odstavek 95. člena ZPP). Pri novem pooblastilu, ki časovno izhaja iz časa, ko je stranka že pridobila pravico do revizije, zato ne more biti nobenega dvoma, da se nanaša na pooblastilo za vložitev izrednega pravnega sredstva. Enako stališče je zastopano tudi v praksi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (2).

8. Zaradi zgoraj navedenih razlogov je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter vrača zadevo v nadaljnji postopek. O ostalih pritožbenih očitkih se pritožbeno sodišče posebej ne izjavlja, ker to ni potrebno.

(1) Primerjaj na primer sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 101/2009, II Ips 155/2010 in II Ips 72/2012. (2) Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 3/2011 z dne 27.1.2011 in sklep VIII Ips 197/2011 z dne 8. 5. 2012.