- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sodba I Cp 2104/2016
ECLI:SI:VSLJ:2016:I.CP.2104.2016 Civilni oddelek
Povzetek
- Priznanje dejstva o uporabi poslovnega prostoraSodba obravnava vprašanje, ali je toženec priznal dejstvo, da uporablja poslovni prostor v lasti tožnika, kar je sodišče prve stopnje ugotovilo kot priznano.
- Obstožnost najemne pogodbeSodba se ukvarja z vprašanjem, ali je tožnik sklenil najemno pogodbo z tožencem ali z drugo družbo, kar je vplivalo na pravno podlago zahtevka.
- Utemeljenost pritožbeSodba obravnava, ali so pritožbeni razlogi toženca utemeljeni in ali je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejstva.
- Stroški pritožbenega postopkaSodba se dotika tudi vprašanja, kdo je dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka in v kakšni višini.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da tožnikovi trditvi, da toženec uporablja poslovni prostor v tožnikovi lasti, toženec ni nasprotoval in je zato dejstvo štelo kot priznano.
Izrek
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči strani povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 498,74 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 19076/2014 z dne 19. 2. 2014 ostane v veljavi in da je toženec dolžan tožniku povrniti stroške pravdnega postopka.
2. Toženec v pritožbi zoper sodbo uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa naj sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ker je jasno ugovarjal obstoju dejanske in pravne podlage zahtevka, bi moral tožnik izkazati temelj in višino zahtevka, kar mu v postopku ni uspelo. Tožnik je prišel sam s seboj v nasprotje, ko je na eni strani trdil, da je sklenil najemno pogodbo z drugo družbo in ne s tožencem. Nerazumljivo je, kako je lahko v sodbi ugotovljeno, da je sporne prostore uporabljal toženec. Napis na vhodnih vratih tega še ne pomeni. Pogodbeni partner je bil G., d.o.o., kasneje pa njegov pravni naslednik R., d.o.o. Tožnik ni zatrjeval, da bi bila najemna pogodba z njim razveljavljena ali razvezana. Sam je bil pripravljen s tožnikom skleniti pogodbo, vendar med njima ni prišlo do soglasja volj. Sodišče je spregledalo, da je toženec v postopku prisilne poravnave in ni upoštevalo s tem povezanih pravnih posledic.
3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da tožnikovi trditvi, da toženec uporablja poslovni prostor v tožnikovi lasti, toženec ni nasprotoval in je zato dejstvo štelo kot priznano. Pritožbena navedba, da je jasno ugovarjal dejanski in pravni podlagi zahtevka, ne vzbuja dvoma v pravilnost zaključka, da je šlo za priznano dejstvo in da ga zato ni bilo treba dokazovati (drugi odstavek v zvezi s prvim odstavkom 214. člena ZPP).
6. Iz pritožbenih navedb bi moglo izhajati, da je toženec uporabljal poslovni prostor na podlagi dogovora z družbo G., d.o.o. Ker te trditve v postopku pred sodiščem prve stopnje toženec ni podal, v pritožbi pa ni navedel razlogov, zaradi katerih tega ni mogel storiti, je v pritožbenem postopku ni dovoljeno upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP).
7. Posplošeno pritožbeno sklicevanje na dejstvo, da je toženec v postopku prisilne poravnave, ne daje podlage za dvom o pravilnosti izpodbijane sodbe. Kot je opozoril že tožnik v odgovoru na pritožbo, zoper toženca teče postopek poenostavljene prisilne poravnave, vendar toženec ne zatrjuje, niti ni razvidno iz podatkov sodnega registra, da je bila prisilna poravnava že pravnomočno potrjena, niti da je obravnavana terjatev uvrščena v seznam terjatev.
8. Po presoji, da niti uveljavljeni razlogi niso utemeljeni, niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP) niso podane, je sodišče druge stopnje toženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).
9. Ker toženec s pritožbo ni uspel, je dolžan tožniku povrniti potrebne stroške pritožbenega postopka, ki so mu nastali z vložitvijo odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožnikovi stroški, odmerjeni v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi, znašajo 498,74 EUR. Gre za stroške zastopanja po odvetniku, tj. nagrado za odgovor na pritožbo (388,80 EUR) in pavšalni znesek za materialne stroške (20 EUR), oboje povečano za 22 % davek na dodano vrednost. Odločitev o obveznosti plačila zamudnih obresti od dolgovanih stroškov temelji na 378. členu Obligacijskega zakonika, glede začetka teka zamudnih obresti pa na pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. decembra 2006.