Jedro

Četudi dolžnikovo slabo premoženjsko stanje samo po sebi ne utemeljuje zaključka o obstoju predpostavke iz drugega odstavka 270. člena, pa v povezavi z verjetno izkazano namero o (odplačnem) razpolaganju z nepremičninami, iz katerih bi moglo priti do poplačila terjatve, lahko utemeljujejo sklep o verjetno izkazani nevarnosti oteženega poplačila terjatve.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, po katerem naj se tožencema prepove odtujitev in obremenitev njunih vsakemu do ½ celote solastnih nepremičnin parc. št. 781/8 in 781/9, obe k. o. X., in parc. št. 22/6 k. o. Y in se začasna odredba zaznamuje v zemljiški knjigi.

2. Tožniki v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavljajo pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Stališče izpodbijanega sklepa, da za izdajo začasne odredbe ne zadostuje verjetno izkazana objektivna nevarnost, da bo dolžnik onemogočil ali precej otežil izterjavo, je v nasprotju z zakonom. Zgolj objektivna nevarnost sicer ne zadostuje za izdajo začasne odredbe, vendar zaključek sklepa temelji na napačni dokazni oceni navedb tožnikov. Sodišče bi moralo upoštevati, da se predlagana začasna odredba nanaša na zavarovanje zelo visoke denarne terjatve (skupno 119.938,18 EUR). Glede na to bi moralo sodišče upoštevati subjektivni vidik realne sposobnosti tožencev za vračilo tega zneska. Tožniki lahko pričakujejo poplačilo le iz nepremičnin. Drugo premoženje jim ni znano. Sodišče ni dovolj tehtno ocenilo navedb tožnikov. Kadar je nepremičnina obremenjena s hipoteko, se hipotekarni upnik praviloma poplača iz kupnine, pridobljene s prodajo zastavljene nepremičnine. Nepremičnine v k. o. X so obremenjene do vrednosti, za katero je vprašljivo, če dosega vrednost nepremičnine. Hipoteka glede nepremičnine v k. o. Y bo najbrž še lahko poplačana iz vrednosti nepremičnine. Navedba v sklepu, da tožnika nista izkazala aktivnega ravnanja tožencev, ni pravilna. V predlogu je bilo navedeno, da sta toženca takoj po opravljeni deložaciji v zvezi z vsemi nepremičninami vložila predlog za zaznambo vrstnega reda pridobitve lastninske pravice. Tožnikom ni znano, kakšne denarne prejemke prejemata toženca, vendar pa bi bili tudi ob upoštevanju zarubljivih 1.000 EUR mesečno (kar glede na prezadolženost ni verjetno) in glede na višino terjatve lahko poplačani šele v več kot desetih letih. Sodišče je tudi spregledalo, da so tožniki predlagali izvedbo dokazov v zvezi s trditvami o premoženjskem stanju tožencev. Tožniki predlagajo, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da izda predlagano začasno odredbo.

3. Toženca v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V skladu z 270. členom ZIZ sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (prvi odstavek). Upnik mora verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (drugi odstavek).

6. Izpodbijani sklep pravilno povzema stališče sodne prakse, da zgolj verjetno izkazana objektivna nevarnost, da bo dolžnik onemogočil ali precej otežil uveljavitev denarne terjatve, za obstoj predpostavke iz drugega odstavka 270. člena ZIZ ne zadostuje, ampak mora biti izkazano konkretno ravnanje dolžnika, ki ima lahko za posledico otežitev ali preprečitev možnosti, da bo upnik dejansko prišel do poplačila svoje terjatve. Kot nezadostno za izkaz nevarnosti sodna praksa šteje npr. dolžnikovo prezadolženost ali neobstoj drugega premoženja (1). Pritožba pa utemeljeno opozarja na zmotnost zaključka, da namen tožencev, da prodata nepremičnino, ne izkazuje njunega aktivnega ravnanja, ki bi utemeljeval zaključek o otežitvi izterjave sporne terjatve. Tožnika sta trditve o nevarnosti razpolaganja z nepremičninama, na kateri se nanaša predlagana začasna odredba, utemeljevala z navedbo, da sta jim toženca ob prisilni izpraznitvi nepremičnine povedala, da jo imata namen prodati, in da je pri dveh od treh nepremičnin že vpisana zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice. Utemeljen je tudi pritožbeni očitek o zmotni presoji njunih navedb, da jima ni znano, da bi toženca razpolagala z drugim premoženjem večje vrednosti. Izpodbijani sklep jo razume le kot trditev o slabem finančnem stanju tožencev. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da kažejo na to, da dolžnika ne razpolagata z drugim premoženjem, ki bi omogočalo izterjavo terjatve tožnikov in da kot taka govori v prid zaključku, da bo brez izdaje začasne odredbe uveljavitev terjatve verjetno otežena. Podobno težo ima tudi izkaz o prezadolženosti dolžnikov (obremenjenost nepremičnin, s katerimi razpolagata). Prodaja nepremičnin v takih okoliščinah ne zagotavlja nujno pridobitve premoženjskega ekvivalenta v premoženje dolžnikov. Poleg tega je sledenje premoženjskim tokovom dolžnikov za upnika težko – če ne sploh nemogoče – breme. Z drugimi besedami povedano: četudi dolžnikovo slabo premoženjsko stanje samo za sebe ne utemeljuje zaključka o obstoju predpostavke iz drugega odstavka 270. člena, pa v povezavi z verjetno izkazano namero o (odplačnem) razpolaganju z nepremičninami, iz katerih bi moglo priti do poplačila terjatve, morejo utemeljevati sklep o verjetno izkazani nevarnosti oteženega poplačila terjatve. Nazadnje je utemeljeno tudi pritožbeno stališče, da je pri presoji o obstoju predpostavke iz drugega odstavka 270. člena vse navedene okoliščine treba oceniti v povezavi z višino sporne terjatve.

7. Ker je zaradi zmotne razlage drugega odstavka 270. člena ZIZ dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Izpodbijane odločitve ni mogoče spremeniti, ker sicer nasprotnima strankama ne bi bila dana možnost izjave v potrebnem obsegu. Obravnavanje navedb v odgovoru na pritožbo, ki se nanašajo na presojo o verjetnem obstoju terjatve, bosta toženca mogla doseči v morebitnem ugovornem postopku.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka bo sestavni del končne odločitve v zadevi.

(1) Prim. npr. odločbe VSL II Cp 4943/2010 z dne 12. 1. 2011, VSL II Cp 1631/2011 z dne 25. 5. 2011, I Cp 2357/2012 z dne 19. 9. 2012 in I Cp 2971/2012 z dne 7. 11. 2012.